Had intervju – Matevž Luzar

Matevž Luzar, AGRFT-jevec, bivši študent teologije, režiser, scenarist, bloger, twitteraš….
Eden redkih domačih režiserjev, ki pobira nagrade na vseh festivalih po svetu, pa vendar se o njem ne piše, niti ne ve veliko.
Prebivalec Zagorja in skoraj moj sosed, čeprav sem to odkril šele pred nedavnim. Prav tako pa tudi ponosen očka in prijeten sogovornik.

Vsi imamo v otroštvu želje in sanje, kaj bomo ko bomo veliki. So bile tvoje sanje film, ali pa je prišlo do tega šele kasneje v življenju?

Film imam rad odkar pomnim. Film je mogoče moj najbolj oddaljen spomin, ampak šele v srednji šoli sem prvič pomislil, da bi mogoče pa lahko tudi kaj posnel. In tako sem prvič tudi začel snemati amaterske filme; jaz sem snemal, sošolci so pa igrali. V momentu, ko sem prvi film zmontiral, sem vedel, da je to tisto, kar hočem početi v življenju. Film.

Preden si začel študirati na AGRFT-ju, si bil na teologiji. Želja po znanju, naključje ali kaj tretjega.

Na teologijo me je zaneslo, ker prvič nisem bil sprejet na AGRFT. In zakaj laična teologija in ne kaj drugega? Preprosto zato, ker me je zanimala filozofija, sociologija, psihologija. Študij, ki ti lahko ponudi veliko, če si znaš vzeti. Ta tri leta teologije so mi res dala veliko. Začel sem drugače gledati na življenje in tudi na film. Študij je bil priprava za film. Nezavedno seveda. In, ko sem bil tretjič končno sprejet na AGRFT sem za vedno zapustil teološke vode.

V zadnjem času si pobral s svojim filmom Vučko nagrade na festivalu v Montpellierju, St. Petersburgu, Lodzu, Locarnu in seveda ne morem mimo Akademske Prešernove nagrade 2007, me zanima kako se ti je spremenilo življenje v tem času.
So ti odprta vsa vrata? Te vabijo na »pasje procesije«, otvoritve in vse podobne družbne dogodke?