Danes sem v Mladini prebral članek, ki ga je napisal Bernard Nežmah o enem naših najboljših šahistov vseh časov – Albinu Planincu. Verjetno vam ime ni znano, razen če ste iz šahovskih krogov.
Bernard se je lotil članka raziskovalno in je nanizal kup podatkov, ki so med drugim dostopni na internetu, o njegovih dvobojih in življenju. O tem kako je fant iz preproste družine iz Briš (pri Izlakah) premagoval celotno šahovsko srenjo, kako so mu prepovedali igrati šah za tri leta in kako je na tekmovanje v Ljubljani, kjer je zmagoval kot po tekočem traku, prihajal direktno iz tovarne Rog, kjer je delal v proizvodnji!
Albin Planinc, kasneje Planinec je umrl 20. decembra 2008 in ni dobival življenjske rente, za časa življenja ni bil deležen nobenih tantiem, kljub temu da je bil šahist svetovnega kova in da je na 64 poljih premagoval kasnejše svetovne prvake. Zgoda ki jo je zapisal Bernard Nežmah se me je dotaknila in me ganila!
Prav tako sta me ganila zapisa:
In memoriam: Albin Planinec, 1944 – 2008 Svet se mu je klanjal
V spomin Albin Planinec 1944-2008
Nora življenska zgodba. On je bil naš Bobby Fischer. Svet ga občuduje in se klanja njegovem slogu igranja – pri nas spregledan. Slava mu!
Pravijo mu tudi Don Kihot 64 polj. Za več je pa treba pogledati njegove partije.
Kako ignorantno se pocutim ta moment!
Hvala ker si podelil tole z nami in upam, da se bo na ta račun še čimveč ljudi počutilo ignorantnih.
Tudi mene je ganila zgodba Albina Planinca. Obstaja tudi dokumentarni film z naslovom Totalni gambit, ki pripoveduje o tem šahovskem geniju. Kakšna zgodba. Kakšen človek. Škoda, da o njem ni bilo slišati nič v zadnjih letih njegovega življenja. Ta človek bi si zaslužil vso slavo.