Recesija, beseda ki je zaznamovala konec lanskega leta. Kljub temu da se pri nas znaki kažejo z zamikom in da v decembru, glede na obiskanost nakupovalnih središč, posledic recesije še ni bilo opaziti, je ta vidna pri oglaševanju. Oglaševalci so skrčili “budgete” in oglasni bloki na TV-ju so bolj kot ne vedno enaki. Tudi oglaševanja v tiskanih medijih je vedno manj in ponudbe ko za en plačan oglas dobiš dva, niso več redkost. Veliko oglasov se je preselilo na internet, ki je relativno poceni oglaševalski medij, sicer še vedno capljamo za svetom v tem segmentu in veliko firm se je že odločilo da se loti spletnega PR-ja.

In kljub temu, da naj bi ljudje v času recesije stiskali pasove, so oglasni bloki na radiju in televiziji polni oglasov za avtomobile.

Kdo še ni slišal oglasov za “super ugodne kredite“, za “sanjsko ponudbo“, za “sto malih slončkov“, “vsi tečejo po novega..“, itd..


In ob vsem tem se mi zastavljajo vprašanja:

– oglas za izjemno ponudbo Forda, kjer pojejo o sto malih slončkih se vrti že skoraj mesec dni in ker je zaloga avtomobilov omejena, jih očitno vseeno še niso prodali v tem času?
– ko vsi tečejo po vozila Peugeot, bi pričakoval da so avtomobili zastonj in ne samo da so jim znižli cene
– ali so Nebesa, ki jih dobite ob nakupu sanjske Škode, edina nebesa, ki jih boste obiskali?
– cene nekaterih avtomobilov so sedaj občutno znižne in kako se sedaj počutijo ljudje, ki so taiste avte kupili kakšen mesec nazaj?

Ko prideš v salon se zgodi ravno obratno. Ponavadi čakaš precej časa na prodajalca, le ta ti ne ponudi, kljub temu da kupuješ “škatle” v vrednosti preko 100k€, niti kave ali česa podobnega. Prav tako ti avtohiše ne uredijo vseh papirjev do konca. Ampak moraš sam skakati in opravljati stvari, ki ti vzamejo cel dan, ali celo več časa, da registriraš in odpelješ avto.

Če bi prodajalci avtomobilov denar za oglaševanje vložili v samo poprodajno storitev, bi naredili veliko več za kupca, ki bi bil zadovoljen in ki bi dobro besedo širil naokoli. Celotna storitev na enem mestu, da se ti ni potrebno ukvarjati z ničemer drugim kot s tem, da odpelješ avto, ki si ga naročil. Nič skakanja po zavarovalnicah, registracijah, urejanja tega in onega.

Ampak to so verjetno le “pobožne” želje. In sedaj grem naprej poslušat tako “ugodne ponudbe, da me bo kap” in razmišljati kaj delam narobe, da si jih ne morem privoščiti! Mogoče je boljše tako, kot da me kap?! Kdo bi vedel!