Danes je, po poročanju STA, v Laškem daroval spravno mašo za žrtve povojnih pobojev v Hudi jami, nadškof Anton Stres. Maše so se udeležili tudi Janez Janša, Milan Zver in člani stranke NSi, s predsednico Ljudmilo Novak.
Ker se beseda spravna maša zadnje čase pogosto pojavlja, sem pogledal v SSKJ, kaj beseda sprava pomeni:
správa – dejstvo, da se kdo spravi s kom: doseči, proslaviti, utrditi spravo; med njimi ni prišlo do sprave / dati roko, šopek v spravo / ponuditi, sprejeti roko sprave
Iz tega preprosto sledi, da morata biti za spravo dva! Ali je bila na tej spravni maši prisotna tudi druga stran? Kdo se je torej s kom spravil?
In ko je že govora o spravi, ali se je cerkev kdaj opravičila za svoja dejanja v preteklosti?
Domobranska prisega
Prisegam pri Vsemogoènem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stojeèo pod poveljstvom vodje velike Nemèije, SS èetami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope.
Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.
Podpisana domobranska izjava
Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.
Se popolnoma strinjam s tabo. Izgleda sva istočasno pisala o isti stvari.
cerkev se je že večkrat opravičila za svoja dejanja v preteklosti!
Had, če želiš ohraniti kredibilnost, bi bilo prav, da ne posplošuješ, oziroma bolje rečeno, da si natančen pri nanašanju na zgodovinska dejstva.
RKC na Slovenskem ni enako domobranstvu -> Na večini območja današnje Slovenije RKC ni bila v nikaršni kooperaciji z okupatorskimi enotami. Duhovniki so bili kot zavedni Slovenci s strani Nemcev preganjani, izseljevani in mnogokrat tudi ustreljeni. Veliko jih je bilo tudi v partizanih. Domobranstvo je nastalo samo v ljubljanski in dolenjski pokrajini leta 1944 in ima korenine v vaških stražh, ki so bile vzpostavljene zaradi varovanja pred komunističnim nasiljem (VOS). Cilj določene kooperativnosti RKC v Ljubljani z okupatorskimi oblastmi ni bil v tem, da se Slovence pobije, izseli, ponemči itd., ampak, da bi bile posledice okupacije za slovenski narod čim blažje. S tem nočem reči, da je bila ta odločitev pravilna (ker po moje ni bila), ampak to so zgodovinska dejstva.
Pri obsodbi krivcev za povojne poboje pa, kot sem že enkrat tu zapisal, ne gre za partizansko:domobransko logiko, ampak odnos demokratično razmišljujočih ljudi do nedemokratičnih dejanj bližnje preteklosti. In zato, ker te imam za velikega zagovornika demokratičnih vrednot in človekovih pravic, se mi kopiranje domobranske prisege ob vsakršni omembi sprave in povojnih pobojev zdi čista demagogija, nevredno ugleda blogerja in človeka, kot si ti.
RazbOjniK, ne strinjam se s tabo. Ti zagovarjaš tezo tim. “taktične kolaboracije”, ki pa po moje ne drži vode.
Res je, da so bili mnogi narodno zavedni duhovniki preganjani, deportirani in celo ubiti. Na Å tajerskem so okupatorji “odstranili” večino duhovnikov. Podobno na Primorskem.
Kaj pa je počela nadškofija in njen vodja, kot najvišji predstavnik slovenske RKC? Organizirala in podpirala kolaborantske vojaške enote “v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom”.
MMG, sprašujem se, kaj si mislijo “njegovi zavezniki”, ko se zdaj pri nas rehabilitirajo poraženci 2. sv. vojne?
Cerkev se je v preteklosti že opravičila za kakšno svinjarijo, storjeno v imenu boga in želje po bogastvu ter oblasti. Ampak za molk oz. podporo fašizmu in nacizmu v času 2. sv. vojne še pa čakamo. Ravno tako, kot oni kažejo na rdeče in zahtevajo opravičilo, naj se tudi sami pokesajo za svoje grehe, zločine in izdajstvo, ne pa da jih skrivajo in tajijo (glej primer sv. Urha)!
In te ljudi danes poveličujejo kot svetnike, ki so se zgolj upiralu lumpim partizanom. Saj ne morem verjeti. Točno ta maša (ne bom rekel sveta – ostali del stavka, ki ga imam na koncu jezika raje zadržim zase) je navdihnila tudi mene za moj današnji zapis. Morda ni najbolj preprost za razumeti, ampak kdor ga bo želel, ga bo razumel
@Janes: Ja? Kdaj se je opravičila za dejanja storjena med in po drugi svetovni vojni? Skrivanje zločincev in pomoč pri njihovem begu v Argentino ipd. Križrske vojne, v katerih je najebalo en kup tedanjih Slovencev. Črtomir in kompanija
@Razbojnik: Pravno gledano je to enako kolaborantstvu. V tej številki Mladine se je Marcel Å tefančič lepo razpisal na to temo. S prvim delom komentarja pa se strinjam, Nemci so ustrelili tudi marsikaterega duhovnika in marsikateri je tudi skrival partizane ali jim kako drugače pomagal. In priznam, da je zelo žlostno, šokantno in ja, tudi zločinsko, da je marsikateri od teh ljudi dobil po buči tudi po vojni od takratne oblasti
Za Ljudmilo Novak me ne čudi, da je bila zraven. Enkrat sem zašla na njeno spletno stran in tam zasledila novico, da se je UDELEŽILA BLAGOSLOVA TRAKTORJEV v neki vasi. Tako je, pred volitvami.
Cerkev počne to in se ne bo nikoli kesala za svoja “dejanja”. Vedno je imela nezgrešlivo prav, sploh če je povzročala razdvajanje ljudi. Ne sklicuje se na razum ampak na ljubezen in molitev, ki ji potruje, da ima vedno prav. Na strani krivice in zlih “dejanj” molči, ko je na drugi, pa govori o “zločinu”. Navsezadnje pravno gledano poboji niso bili zločin, kot tudi ne medvojna “dejanja, ker še ni bilo pravnega akta (šele 1948), da imajo ljudje sploh kakšno dostojanstvo in pravice kot ljudje. Vse pravice in svoboščine, ki jih imamo danes in so nam razumljive same po sebi, so nam vsako posebej krvavo izborili naši predniki. Zato je prav, da ne molčimo (sploh če ne moremo), sicer lahko to izgubimo.