Nov referendum – ali ne bi rajši denar dali v dobrodelne namene?

Opozicija je v zadnjih dneh udarila z “vsem kanon futrom“, kar ga premorejo. Vsaj takšen občutek sem dobil, ko sem slišal predloge za razpis “odvetniškega referenduma” in “pokojninska referenduma“.

Roko na srce, Janez Janša in SDS odlično obvladata krizne situacije. Vsako priložnost izkoristijo za nabiranje političnih točk, kljub temu da njihovi ljudje niti ne vedo točno za kaj se gre pri kakšnem predlogu in da igrajo na prvo žogo.

Zelo tipičen primer je bilo včerajšnje soočenje v Odmevih, kjer je na eni strani sedel Zvonko Černač – poslanec SDS (dobro znan iz komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb), na drugi pa Miha Kozinc – predsednik odvetniške zbornice.
Soočenje je bilo bolj podobno “šank debati“, vendar je bilo prelomno, ko je Zvonko Černač vsaj 5x zaporedoma poudaril, da imajo v 18 držvah EU enak sistem kot je sedaj pri nas in da novela zakona o odvetništvu za držvljane pomeni dražje odvetniške tarife.

Ampak tukaj ga je Miha Kozinc ustavil in ga povprašal o teh 18-ih držvah. Černač je nadaljeval z monologom, vendar se Kozinc ni dal. Vse skupaj je bilo precej smešno, ko se je videlo, kakšno demagogijo zganja Černač. No in ko je končno našel zapisek z naštetimi držvami in jih je par prebral, mu je dal Kozinc lekcijo! Razložil mu je, da se s temi stvarmi ukvarja že pol življenja in ne samo par dni, tako kot človek na drugi strani, ki niti ne ve kaj govori. In potem mu je povedal za naštete primere kako imajo urejene te zadeve v njihovih držvah.

Busted!

Sicer se zelo redko zgodi, da pride na televiziji do takšne javne diskreditacije, ampak ko jo doživiš je občutek precej zanimiv. Kako lahko je operirati z besedami, če ni nihče pozoren na njih. Kako lahko je stvari zavijati v omot in jih prodajati kot zlato, če nihče ne preveri vsebine! Ampak včeraj je bilo precej drugače.

In spet sem zašel iz nameravane teme!

Odvetniški referendum, za katerega so predlagatelji dobili 33 glasov poslancev naj bi bil istočasno kot EU volitve in zato naj ne bi prinašal dodatnih stroškov. Vendar v primeru, da ne bo na isti dan, bo to držvo stalo skoraj 3 milijone eurov!

V času recesije, ko so police Rdečega križ prazne in ko se povečuje število brezposelnih (trenutna oblast pa ne stori ničesar, razen da išče konsenz!), bi bil ta denar lahko bolj smotrno uporabljen. Veliko ljudi, ki so na robu preživetja, bi lahko dobilo hrano na “račun referenduma”. Ne pa da se gre za poceni nabiranje političnih točk, ki pa jih ljudje ponavadi “kupijo”.

Slovenska logika je namreč zelo preprosta. Skupaj omeniš določeno “srenjo” in povišanje cen in narod bo populistično skočil v zrak in bo slepo verjel nasprotnikom tega.

Mogoče bi lahko referendumske zgodbe obrnili malce v drugo smer. Če se referenduma ne bi udeležilo več kot 50% volivcev, bi predlagatelj to potezo moral plačati iz svojega žepa. S tem bi se precej spremenilo število “neumnih” referendumov, ki so sami sebi namen!