Za nami so še ene volitve v “super volilnem” letu v Sloveniji. Tokrat so bile na vrsti lokalne volitve, kjer smo odločali o tem kdo bo naslednji mandat župan občine in kdo bo sedel v občinskih svetih. Z drugimi besedami – kar volili, smo dobili. Aja, če se ti ne da brati do konca – brcni se v rit in pejt ZA volit na referendum, ker je dovolj Severne Koreje na nacionalki in ker je čas, da zabijemo še tretji gol v mrežo SdSovcev!
- Je Vida Petrovčič že dobila odpoved delovnega razmerja zaradi neprofesionalnega vodenja soočenja?
- Lube duše, a se vam je čist odfukalo / predreferendumsko soočenje o zakonu o RTV
- V Sloveniji je tviter minoren / največ tvitajo troli s Trstenjakove*
- SdS poslanci bi radi varovanje od parlamenta do garažne hiše
- RTV Slovenija je postala podružnica Nova24TV
Očitno je več kot polovici Slovencev brezpredmetno iti na volitve oz. verjamejo v to, da se ne bo nič spremenilo, če ne gredo na volitve. In potem naslednje štiri leta pizdijo na družbenih omrežjih kako se nič ne spremeni, kako je vse enako in da so nezadovoljni s tem kar je bilo izvoljeno.
Namesto praznika demokracije, kjer lahko izrazimo svojo voljo, raje najdemo razloge zakaj ne gremo na volitve. Nekateri pravijo, da ni nobene izbire – če ni izbire po tvojem okusu, potem naredi spremembo in se odloči biti ti ta sprememba. Drugim se preprosto ne da, ker je zunaj mraz in dež. Tretji so ravno tisti dan odsotni – ti šment, saj obstajajo tudi predčasne volitve. Nekateri pa pač ne verjamejo, da volitve karkoli spremenijo, saj če bi volitve karkoli spremenile, bi bile volitve prepovedane.
Vsak najde svoj razlog, vendar je dejstvo, da je bila tudi tokratna udeležba precej nizka. Ko se bomo Slovenci naučili, očitno se v 30 letih še nismo, da je to naša dolžnost in tudi pravica, potem se bo mogoče karkoli začelo spreminjati v Sloveniji. Takrat bomo mogoče znali pokazati #fakof tistim, ki se že leta in leta svaljkajo na istih položajih in se par mesecev pred volitvami zbudijo iz sna in začnejo z novim krogom obljub. Obljub, ki jih nikoli ne izpolnejo, ampak v predvolilnem času je itak vse dovoljeno, kajne? Takrat pride domišljija na plan in namesto realnih obljub dobimo visokoleteče cilje, čeprav bi si ljudje želeli zgolj preprostega tekočega prometa, nižjih cen položnic, ali pa več delovnih mest v občini. Ampak ne, to ne sodi na predvolilni meni.
Letošnje lokalne volitve so zopet prinesle “zmago” Janeza Janše in njegove stranke. Po njegovih besedah. No, če po 30 letih, ko imaš najbolj razvejano mrežo in skupnost po Sloveniji dosežeš tako boren rezultat, potem je jasno, da to ni zmaga, ampak poraz. Če ti za vrat po številu sedežev v občinskih svetih diha stranka Svoboda, ki je nastala šele pred letom, potem bi bil čas za odstop. Ampak ne za Janeza. Janez je eden in edini. Še Anže Logar je odstopil, ker je bil poraz SdSa v Ljubljani tako boleč, da je sprevidel, da je boljše, da oddide iz lokalne politike. Očitno ne bo vnovčil “kapitala” predsedniških volitev. Ker ga pač ni. Zanj so na predsedniških volitvah volili tisti ljudje, ki tudi sicer volijo za SdS. In to je to. To je ta njegov kapital. Brez SdSa bi on tanko piskal in se ne bi niti uvrstil v 2. krog.
Sedaj se bliža čas referendumov in ja, brcnite se v rit in spokajte na volišča, če ne želite tega sranja od nacionalne televizije, ki ga imamo sedaj. Brcnite v rit svoje polnoletne otroke in tudi starše, če slučajno ne razmišljajo o odhodu na volišča. Razen, če vam je všeč program, ki ga imamo sedaj in oddaje, ki prej spominjajo na Severno Korejo kot pa na nekaj v letu 2022. Pa ne gre samo za RTV. Gre tudi za dve ostali pomembni referendumski vprašanji, ki ji je stranka SdS s svojim manevrom, ker ne želijo sprememb in ker ne želijo, da ljudje začnemo živeti mirno v Sloveniji, dodala na spisek referendumov.
Čas je, da se odločimo trikrat ZA in pokažemo ex pokvarjeni ablasti, ki nas je dve leti trpinčila in zapirala znotraj meja občin, da si ne želimo takšne Slovenije. Da demokracije ni sranje po ljudeh, ki ne razmišljajo tako kot oni, ampak da imamo tudi ostali državljani svoje pravice. In množična mobilizacija in odhod na volišča in glas ZA, bo tretji žebelj, ki jim ga lahko zabijemo v njihov ponos.
