Pošta, ki jo imamo na Izlakah in katere “obiskovalec” sem manj kot enkrat mesečno kaže povsem drugačno podobo, kot jo kaže poslovalnica PS v Šiški. In lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem vstopil vanjo in sem bil za trenutek povsem prepričan da sem zgrešil vrata in sem pristal na tržnici – bazarju.

Najprej sem mislil napisati, da so poslovalnice Pošte Slovenije podobne Baščaršiji, pa vendar bi jim naredil krivico. Baščaršija je precej lepša kot pa prostori Pošte.

Razumem, da je treba iti v korak s časom, vendar tudi za to je včasih potrebno vsaj malce okusa. Tako pa so na enem mestu razstavljene sveče, dežniki, igrače, knjige, revije, reklamni napisi, tablice, ovitki za telefone, dodatki za telefone, papir za zavijanje, pisarniški pripomočki, ….. (vstavi po potrebi).
Res je, nikjer nisem opazil kruha, bureka in lokomotive Slovenskih železnic (to jim lahko štejem za pozitivno)! In če me spomin ne vara, je nekje v kotu tudi prostor za TopShop izdelke (če se motim, naj me kdo popravi).

Pošta, kraj kamor sem v otroštvu zahajal z babico in z užitkom, ker sem lahko gledal znamke in opazoval kako se plačujejo položnice in dviga denar, se je povsem spremenila. Sprejemanje pošiljk je postalo obstranska dejavnost in vse temelji le še na prodaji ostalega asortimana, ki ga “trgovski potniki” pustijo pri njih. Če stranke nimajo prostora da bi se obrnile v poslovalnica, pa je seveda to zgolj njihov problem.

Se samo meni dozdeva da so poslovalnice Pošte malce čudne?