Ko ne veš kaj bi pripravil za kosilo, je najbolj preprosto da skočiš v gozd in najdeš “sadove narave”. Sploh če živiš v gozdu. V mojem primeru so bile to gobe – štorovke, ki v tem obdobju rastejo “kot gobe po dežju“.
Ko sem živel še v Zagorju sem imel do prvih štorovk približno 100 metrov hoje po gozdu. Odkar živim na Prhovcu, imam manj kot par metrov, saj rastejo že na robu parcele.
In kakšen je recept za štorovke? Najbolj preprosto je, da očiščene vržeš v vrelo vodo, da se poparijo. Prepražiš čebulo in petršiljček in dodaš gobice. Na koncu, če želiš, dodaš še jajček. In voila, sobotno kosilo je pripravljeno. Je še kdo lačen?
Heh, midva sva tudi danes našla tri lepe jurčke, in naredila prav dobro gobovo juhico. Mljask, še zmer sem čist poln :)