Med vožnjo me vedno spremlja Val202. Tudi ob sredah, ko sem na Spletnih uricah in se domov vračam po 22. uri. Odlični voditelji, zanimivi intervjuji v športni sredi in predvsem dobra glasba, ki jo sicer pogrešam čez dan. Da o oddaji Na piedestal, kjer se predstavljajo novi “izdelki” niti ne govorim.

In včeraj, ko sem se vozil proti domu sem poslušal oddajo – V sredo, katere gost je bil hokejist Tomaž Vnuk. In če se za trenutek vrnem par tednov nazaj, ko je taisti novinar gostil nogometnega vratarja Samirja Handanoviča in sem precej pavšalen in delam zaključke po samo eni osebi, kaj hitro ugotovim, da je resnična razlika med različnimi športniki. Očitno nekatere stvari niso samo stereotipi, ampak celo povsem držijo.

In če nočem biti nesramen in poskušam narediti primerjavo med njima, je vse skupaj zelo preprosto. Samir je na vprašanja novinarja odgovarjal s parimi besedami, Tomaž z več povezanimi stavki. Tomaževi odgovori so bili smiselni, Samirjevi pa so bili precej drugačni in več ali manj je govoril samo novinar. V nekem trenutku se mi je celo zazdelo da je novinar v zadregi, ko je dobil na par vprašanj odgovor samo da in ne. Občutek, da poslušam zaslišanje, je bil malce nelagoden.


Tomaž je igranje hokeja vzel precej drugače kot samo iz športnega vidika. Namreč precej zanimivo se mi je zdelo njegovo razmišljanje zakaj se Slovenci vrtimo od 12-16 mesta na lestvici – odgovor je preprost. Večina klubov “kupuje” tuje igralce in ne da priložnosti domačim. Namesto da bi se bolj posvečali mladim kadrom in iz njih dobili odlične igralce, se rajši klubi poslužujejo vedno enake strategije – par tujcev. Samir pa je na vprašanje kako preživlja prosti čas odgovoril da igra igrice, da pogleda kakšen film in prebere kakšno knjigo – katere naslova se ni spomnil.

Mogoče sem nesramen, oz. pristranski, ampak kot bi poslušal dve popolni nasprotji. In če sem pri sebi naredil zaključek, da stereotipi o nogometaših na podlagi Samirja držijo, verjetno nisem ravno veliko zgrešil. Seveda ne bom trdil, da je tako zaprmej, ampak bom počakal še kakšen drug intervju s kakšnim nogometašem in si bom malce bolj nazorno lahko predstavljal ali sem se motil ali imel prav. Seveda je to zgolj in samo moja pavšalna ocena, ker se močno zavedam da so tudi retoriki in izobraženi igralci nogometa. Vendar na prvo žogo je bil to moj zaključek!

Verjetno pa drži, da je Samir v eni sezoni v tujini zaslužil precej več kot Tomaž v parih sezonah igranja pri nas?! Kar vse skupaj prikaže v precej zanimivi luči – če želite da bo vaš sin uspešen, mu že zelo zgodaj nataknite “kopačke” in upajte, da mu to resnično uspe. Sicer pa še vedno gre lahko v šole…