Friedensreich Hundertwasser, avstrijski arhitekt in slikar, znan po njegovih drugačnih oblikah hiš, po drevju na strehah in predvsem po tem, da se človek v njegov zgradbah počuti domače, je v kraju Bad Blumau zasnoval povsem drugačne therme, kot smo jih vajeni. Ta vikend je bil posvečen odkrivanju Hundertwasserjevih “umetnin”.
250km iz Ljubljane, na poti med Gradcem in Dunajem, leži območje kjer je precej term. Vsaj po tablah, ki so stale ob cesti, sem tako sklepal.
Rogner Bad Blumau so drugačne terme – če si jih bo kdo zaželel obiskati med vikendom je obvezna predhodna rezervacija, sicer je vstop nemogoč. Tudi cena dnevnega uživanja v termah je temu primerna – 44€ na osebo – odprto od 9. do 23. ure! Vendar se definitivno splača. Namreč v terme spustijo samo 190 zunanjih obiskovalcev, toliko je namreč garderobnih omaric in pa seveda hotelske goste. In obiskovalec ima prost vstop v savne (na preko 800 kv.m.), vulkanske bazene zunaj s temperaturo vode 38 stopinj, kot tudi preko 8500 kv.m. ostalih površin. Čisto in urejeno, kot je značilno za Avstrijce in predvsem zelo drugače, kot bi si za “holcerje”, ki so precej zaprti ljudje, predstavljal.
Že sam prihod, ko pustiš avto na parkirišču in te “shuttle” odpelje do vhoda v terme je kul. In vsakomur priporočam da si, preden se odpravi uživati v terme, poda na ogled še vseh ostalih Hundertwasserjevih zgradb v tem kompleksu – ne bo vam žal. Sicer sva si ogledala zelo malo, ampak sva porabila več kot pol ure. In za ljubitelje kajenja – v nekaterih lokalih znotraj kompleksa je dovoljeno kajenje! Kako vse skupaj izgleda, bom objavil pri drugem zapisu – že tako je sedaj precej veliko fotografij.
Ko vstopiš v terme, vstopiš v labirint povezanih hodnikov in različnih hišk med seboj. Prvih par minut začudeno gledaš ljudi, ki hodijo sem ter tja in jim slediš. Vendar kaj hitro ugotoviš, da je vse skupaj precej naravno in da se ne moreš, kljub precejšnji površini izgubiti. No, k temu pripomorejo tudi označbe. V samim termah je bilo tudi zelo malo otrok, čeprav je zelo dobro poskrbljeno tudi za njih. Za ljubitelje arhitekture, sploh za tiste ki poznajo Hundertwasserjevo zapuščino, pa so te terme “priceless”. Če bi bilo zunaj malce manj megle, bi verjetno vse skupaj bilo videti še precej bolj “kičasto”, tako pa mi je vse skupaj izgledalo kot nekakšno naselje iz pravljične risanke!
Definitivno priporočam obisk in popolno uživanje. Midva sva zdržala več kot devet ur! Na žalost pa so bile vse sobe zasedene, tako da nisva mogla ostati tam čez noč. Škoda.
Mi liči zelo na Gaudijev stil. Zgleda pa lepo.
res je.. ali pa dalijeva “odfukanost”..