Slovenija, moja dežela je bilo ime oglaševalske akcije iz prejšnjega stoletja. Kdo se je ne spomni, oz. je premlad, da bi se je spomnil, mu svetujem ogled oglasa, ki je shranjen na YouTubu – Slovenija moja dežela / Slovenia my country. Takšna je bila naša dežela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – na sončni strani Alp.

Pa vendar se vse spreminja. Tudi Slovenija. Osamosvojitev, demokratične volitve, politične stranke, v končni fazi tudi sprememba načina življenja, ki smo ga živeli v Jugoslaviji. Nič več socializma in enakosti za vse.

Slovenija je v zadnjih letih postala država, kjer ni več srednjega sloja, je pa za to toliko bolj izrazit višji – elitistični sloj in “nižji sloj”, kamor spada večina Slovencev. Prehod med njima je praktično nemogoč. In tisti, ki so/se uvrščajo med elito v Sloveniji so se večinoma v določenem trenutku precej dobro znašli in izkoristili možnost, ki jo je mlada država ponujala. Ali so prišli med elito s pomočjo kreditov, odkupom certifikatov, preprodajo stanovanj, izkoriščanjem svojih vez in poznanstev,… v tem primeru sploh ni pomembno.


Tale zadnji primer, ki se je zgodil pred parimi dnevi – Je kriv pes, če ga lastnik zlorablja? je pokazal ravno to. Če si član elite, potem ti bodo ljudje z ministrstev pomagali pri stvareh, ki so nemogoče. Če si član elite, ne boš odgovarjal za dejanja svojih psov, kar je bil precej lep primer. In mediji povsem drugače tretirajo to zgodbo, kot pa tisto, ki se je zgodila Stanislavu Megliču, ki se mu pokojni doktor v vsem tem času ni niti opravičil. Ah, seveda. Treba je zaščititi dobro ime in paziti, da ne pride na dan še kakšna podrobnost!

V bistvu, kar je še hujše pri vsem tem, če si član elite potem zate ne veljajo enaka pravila, kot veljajo za normalne prebivalce Slovenije. Oz. kot je elito poimenovala Svetlana Makarovič – Homo Slovenicus Eliticusi. Njim je dovoljeno vse.

Če bi se ta zgodba zgodila kjerkoli v svetu, bi mediji poročali o tem, kaj je ta človek storil živalim. Secirali bi zgodbo v prafaktorje. V Sloveniji pač ne. Tukaj velja načelo da vrana vrani ne izkljuje oči. In če imaš dobre veze in lobiste, potem se da marsikaj spremeniti in na marsikaj vplivati. Mogoče pa je sedaj čas, da začnemo ljudje razmišljati o tem, koliko resnice in koliko laži nam vsakodnevno servirajo naši izvoljeni predstavniki v parlamentu in na najvišjih položajih. In da smo kritični do stvari, ki nam jih ponudijo mediji.

In za vse nas, ki pripadamo “nižjemu sloju”, je verjetno precej bolj pomembno, da gremo zvečer spati zadovoljni in srečni in nas ponoči ne tlačijo more, kaj bi lahko prišlo na dan in ogrozilo naš obstoj, kot pa to, da bi imeli polno rit vsega, pa vendar bi imeli toliko problemov z vsem, da bi se le tega bali.

Sam rajši živim dostojno življenje, pa čeprav se čez mesec le stežka prebijem, kot pa da bi moral živeti dvojno življenje in paziti, da ne bi temačne skrivnosti prišle na dan. Ali pa jih celo prikrivati z raznoraznimi dejanji, katerih bi se sicer sramoval. Ampak, ko si enkrat elita, moraš skrbeti za svoje dobro ime, kajne?

Da ne bo pomote. Beseda “nižji sloj” ne pomeni ničesar slabšalnega. Ravno nasprotno! Veliko rajši živim preprosto življenje, kot takšno, kot ga naša elita!