Če se sam tako ne odločim in tega izrecno ne zahtevam! Sprevržena se mi zdi ideja, da moram, če ne želim darovati svojih organov po smrti, narediti “opt out”, ko pa sploh še nisem naredil “opt in”.
Oz. z drugimi besedami. Do sedaj je veljalo, da se je moral darovalec strinjati s tem, da bo po smrti daroval svoje organe (dobil je kartico darovalca). Sedaj pa bomo morali narediti ravno nasprotno. Morali se bomo strinjati, da ne želimo dati svojih organov po smrti, sicer bodo naši organi postali rezervni deli za državo!
Da ne bo pomote. Sem krvodajalec, če bi bilo potrebno bi rade volje daroval ledvico, pa tudi po smrti lahko delajo z mojimi organi kar si želijo. Vendar ne na tak način, kot se sedaj pripravlja sprememba zakona!
Zakaj kompliciram? Ker večina ljudi sploh ne ve, da se pripravlja sprememba tega dela zakona in se jim niti ne sanja, da bodo, če bo šel zakon skozi, postali avtomatski darovalci organov po smrti. Verjetno ministrstvo za zdravje ne bo imeli oglasne akcije, kjer bodo to idejo predstavljali na TV in ostalih medijih, ampak bodo poskušali potiho spraviti to skozi.
In ker je zadnje par let močno padlo zaupanje v zdravnike in njihov ceh, se mi poraja vprašanje, kdo bo skrbel za nadzor nad temi “rezervnimi deli”, ki jih bodo imeli na voljo. Trgovanje z organi je pač zelo donosen posel in verjamem, da se marsikomu omastijo brki, ko pomisli na to. Če bi vladalo zaupanje v zdravniški ceh in če bi imeli komisijo, ki bi bila odgovorna, bi bilo vse skupaj mogoče lahko precej drugače. Vendar ni!
In če govorim o sprevrženih idejah, glede na to da je Slovenija precej v riti, bi taisti ljudje lahko sprejeli zakon, kjer bi državljani od smrti vse premoženje zapustili državi, če le tega ne bi izrecno zahtevali drugače. No, tole je samo prispodoba za to, kar bi se lahko zgodilo, če bi začeli povsod uporabljati opcijo “opt out”, namesto “opt in”. Nekatere institucije na ta račun že precej dobro služijo in živijo!
Zanima me sledeče. Ustava RS v svojem 35. členu (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) ima zapisano:
Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
Ali ni to v negaciji s spremembo zakona, ki ga pripravljajo? Namreč, da ima država pravico nad tvojim telesom, če se ne odločiš drugače??? Se motim?
Imaš point, a je kar kompleksna stvar in tudi debata bo zakomplicirana. Me res zanima, če se da to skozi spravit kar tako mimo ustavnega sodišča…
Zanimivo, da naj bi se s to spremembo za 20% povečalo število organov. To je po moje takšno majhno povečanje, da nima smisla.
PS: Sem darovalec
Absolutno se strinjam s tabo, žal pa ustava nikjer ni več nedotakljiva kot se je prej zdela… prej ali slej bo filozofija “profit über alles” poteptala vse pravice, prav tako kot je gospodič Marx napovedal. :)
Prav obstoj institucij ki služijo na račun nesreče drugih (farmaceutski giganti, zavarovalnice…) namesto da bi delovale kot zaščita, nam nekak že nakazuje na nadaljnji smer “razvoja” moderne družbe. :)
Zgleda da nas čaka nov klasni boj… upajmo da bo tokrat obračun dokončni. :)
Mednarodne raziskave kažejo, da se večina prebivalstva ponavadi strinja s tem, da darujejo organe po svoji smrti. Vseeno pa obstajajo precejšnje razlike med državami v uspešnosti novačenja. Tona behavior economics člankov (in knjig) razliko v uspešnosti po moje prepričljivo pripelje do dileme ali je sistem opt-in ali opt-out. Kadar je opt-in je prijavljenih drastično manj tudi če ankete dajo podobne rezultate glede načelne pripravljenosti.
Ni si težko predstavljati zakaj. Obstaja tona glasbenih albumov, ki jih nisem kupil izključno zato, ker se nanje nisem spomnil, ko sem bil v trgovini.
Na bolj osebni noti pa mi je sprememba všeč zato, ker sem se sam neuspešno poskusil registrirati kot donator in bil neuspešen zato, ker nisem našel poti kako (moja osebna zdravnica mi tudi ni bila v pomoč).
Da vržem eno kost: sej ima država že sedaj pravico nad tvojim telesom. Namreč ne dovoli ti samomora. In pri tem sploh nimaš besede. Proglasijo te za bolanega in s tem ti odvzamejo pravico iz 35. člena ustave.
Marko, tukaj imaš več informacij, kako postati darovalec:
relevanten del za tvojo/vašo/našo razpravo začne okrog pete minute
meni se zdi prav. Definitivno bolje kakršnakoli korist, kot da zgniješ ali zgoriš. Še vedno pa svoboda ni omejena, ker lahko rečeš NE.
Analogija z materialnim premoženjem je hudo zgrešena, ker je materialna zapuščina po smrti še poljubno uporabna brez posegov in sprememb, organi pa imajo samo dve opciji: v nič, ali v drugo telo.
Glede pravic, ki jih citiraš, pa takole: tisto so človekove pravice, ne pravice trupel. Med tem je precejšnja razlika. Ne moreš se dati nagačiti po smrti, ne moreš iti mrtev na avion. Kar se tiče tvojih organov, imaš zelo zelo omejeno izbiro: uničiti ali ponovno uporabiti. Edin razlika je, da je zdaj namesto uničiti privzeto uporabiti.
Meni je načeloma vseeno, kaj bodo z menoj delali po smrti. Je pa res problem pri tem transparentnost in seveda pomanjkanje informacij. V znak moje dobre volje, mi potemtakem lahko država na primer časti pogreb (tisti, ki so koga od bližnjih pokopali vedo, kak strošek je to). Ali: nič ni zastonj :D
Si pa mislim, da bi ob sprejetju tega zakona lahko nastalo eno leglo zaslužkarjev na ne prav moralen način. Ko bodo z zakonom vse te luknje zakrpane, pa se lahko gremo “darovanje”.
Me zanima, koliko jih bo šlo opt-outat :-).
Ne vem, če veš, pojavil si se v Zaresu tako ljubih Financah:
In to so frajerji kar prekopirali, brez boldov itd? :-)
Znabiti, da so Hada vprašali za dovoljenje.
@mgr: hvala za opozorilo..
me je jura prijazno povprasal in sva se dogovorila..
in se enkrat, hvala za to, da me nekdo opozori na taksno stvar..
Najprej praviš “Po smrti nočem biti za rezervne dele državi! Če se sam tako ne odločim in tega izrecno ne zahtevam!”, potem pa “po smrti lahko delajo z mojimi organi kar si želijo”.
A nista ti izjavi rahlo nezdružljivi??
Had bi pač rad, da ga lepo vprašajo, če dovoli :-). V končni fazi – ja, lahko bi poslali dopis :-]
Še lepše bi bilo, če bi v tej državi kdaj za take reči imeli en super fajn online sistem, kjer bi lahko tisti, ki želimo, izražali s klikom na rdeči plus ali rdeči minus svojo voljo glede takih domnevnih trivialnosti. :-)
@funa: sem darovalec svojih organov.. vendar po tej potezi, ki so jo naredili, bom krepko premislil, da ne bom spremenil svoje odlocitve..
in razlog je preprost.. ker s taksnim zakonom bi morali priti ven na drugacen nacin.. predvsem z osvescanjem javnosti o pomembnoti tega dejanja.. in predvsem na cloveski nacin.. ne pa da oni povejo, da je to to.. pa kljub temu da je to samo predlog zakona..
@simon: glede na to, da lahko s taksnim dejanjem resis nekomu zivljenje, bi res lahko naredili to.. ce pogledas koliko sranja smo dobili na dom pred volitvami :) bi lahko tudi to dobili :)
Stavim da bi marsikdo hotel zapustit svoj spolni organ kakšnemu politiku ki ga posebej (n)ima rad in (ne)spoštuje. :D
Tole me spominja na slavne Monty Pythone…
http://www.youtube.com/watch?v=aclS1pGHp8o
Glede same teme pa. Had ima določen point, in tudi sam vidim kot zelo problematičen način (ne)komuniciranja te spremembe. Vendar po pravici povedano. V vsakem primeru je oseba mrtva (so tudi določeni primeri ki so vprašljivi, npr. koma,…) in ali ni bolje da obstaja možnost da se z ostanki še komu reši življenje?!? Če tega nočeš, še vedno obstaja opt-out. Vseeno, to je treba sporočiti javnosti, ne pa speljati na tiho.
@hades
Kompliciraš. Kaj ti bo ledvica po smrti? In ok, recimo, da se teoretično lahko nekdo obogati na račun tvoje ledvice.. Jebemti, v kakšnem sistemu smo pristali, da nas to skrbi in da se moram še s tem obremenjevati?
Jaz se z zakonom absolutno strinjam. Če dve od desetih ledvic dosežeta ciljanega pacienta po pošteni poti in ne bosta služili temu, da se nekdo na račun le-teh obogati, pa naj bo tako. “2” je še zmeraj več kot “0”.
Javnost je bila po mojem zadosti obveščena s strani medijev. Cirkusa iz tako logične stvari pa res ni treba delati.
LP, M.
Se podpišem pod tale post.
transplantacije niso povezane samo z vpr.darovati ali ne.to ni isto kot avto deli.največkrat gre kljub maksimalni podobnosti,še vedno takšno za neujemanje tkiv,da je treba doživljensko jemat zaviralce imunskega sistema.s tem je zagotovljena čedna renta na mlin farmacije.več takšnih pacientov ,večja je renta,bolj je osiromašen proračun.
pravi pristop je,kako ohraniti svoje organe zdrave,ne pa se zanašati na “rezervne dele”drugih.če že razvoj v to smer,potem je pravi razvoj v smeri izgrajevanja novih organov iz matičnih celic darovalca.ne pa neke kvazi rešitve z presajanjem organov.a še sploh znamo razumeti,kaj je pravi problem!?
Če je res, kar piše v em članku (http://dne.enaa.com/E-svet/Znanost/Tiskalnik-nadomestnih-cloveskih-organov.html), potem bomo čez 10-20 let izdelovali personalizirane “rezervne dele” iz matičnih celic.
Saj ne bo slo skozi. Ce bi jim slucajno ratalo, bi se pa zihr kaksen EU “urad” obesil na to. Jaz hocem komplet upepelitev in raztros v morje, pika. :) Bi rad bil darovalec, ampak nekako iz principa – dokler se zdravstveni sistem in delezniki korenito, ampak res korenito, ne spremenijo – ne bom. V trenutnem sistemu pa bi me lahko oprostili placevanja dopolnilnega zavarovanja, znizali osnovno in se kaj drugega zraven, ce bi se odlocil za darovanje…
ne poznam pripravljeno novo zakonodajo…niti stare…zato to ne bom komentiral…
zanima pa me, a je že kdo bil zraven pri postopku darovanja organov?…pri celotnem postopku, od tega ko se prvič sploh pomisli, da bi določen pacient mogoče bil potencialni darovalec, preko tega da se povpraša svojce, pa še preko tega da se takega pacienta pripravi na darovanje, pa vse do same transplantacije?…
ja, donorstvo je zelo kompleksna zadeva…in prekleto zahteven proces…ni to tako IZI, ko to večina misli: “ja, pacient je mrtev zdaj ga bomo pa vse razrezali in dali drugemu”…
trgovanje z organi je pač donosen posel…had upam da se hecaš…res…a poznaš kak tak primer trgovanja z organi v sloveniji?…
@peter: zanimivo branje:
http://www.mladina.si/tednik/200450/clanek/slo-tema–antonio_vidali/
spomnim se, pred leti je bilo veliko govora o tem.. in prodaji krvi.. pa ne najdem na netu :(
ko prebereš take in podobne članke veš,da je glavni motiv pri presajanju organov samo legalizacija perverznega početja,kjer so revni samo “skladišče” rezervnih delov za bogate.Vsak naj ohranjuje svoje organe zdrave dokler to so,in nikomur ni treba ne prodajati,ne kupovati.
@DJ: Noben urad iz EU se ne bo pritozil, ker imajo identično zakonodajo že nekatere evropske države.
Dileme avtor naslavlja na javnost, zraven pa trosi neke svoje insinuacije, kaj bi če bi.
Če vas zanimajo podrobnosti, pošljite e pošto predlagatelju ali pa neposredno na zdravstveno ministrstvo in vam bodo, upam, odgovorili.
Presaditev organov je edini način, da ljudje z okvarami določenih organov preživijo oz. zaživijo kolikor toliko normalno. Ob smrti človeka so njegovi bližnji v velikem stresu in po sedanji zakonodaji se potem še njih sprašuje za dovoljenje.
PIsca bloga najbolj skrbi, da s temi organi ne bi kdo zaslužil in ne, če bi lahko zaradi tega kdo preživel.
To, da pisec dejstev ne pozna, ni nič narobe. Je pa pametno ne dajati ocen o rečeh, ki jih ne poznaš.
Meni je popolnoma vseeno, kaj delajo po moji smrti z organi. Če se da komu pomagati, samo gas. Tisto,kar največ ljudem pri nas manjka, pa se ne žal ne da presaditi zaradi povezave z živci.
Eurotransplant je zadeva, ki zasluži maksimalno spoštovanje. Tudi tistih, ki nimajo slučajno med prejemniki svojca, partnerja ali otroko.
Tako kot si predsednik države zasluži, da poslanci, ne glede, če se z njegovimi stališči ne strinjajo , vstanejo, ko pride v DZ. Ali pa da se v javnosti, recimo ko voziš avto, ne vrta po nosu.
Ker je neumnost po mojem enak ključnih substanc razvoja Slovenje lahko vsak povpismen pogleda, koliko tekstov je bilo napisanih za to, da se ljudem po odpovedi organov pomaga ali pa o tem, kaj se je dogajalo s tistimi psi.
In državna uslužbenka nato na države stroške odredi analizo psov, da ugotovi, če so bili zlorabljeni.
Blagor ubogim na duhu, kajti njih nebeško je kraljestvo.
Ali kot so naši nekdanji sodržavljani ugotovili: sve če to naš narod pozlatiti.
@mitja vilar: seveda trosim insunuacije.. jih mogoce ne bi smel? je v drzavi prepovedano razmisljati in se sprasevati o stvareh, o katerih se ponavadi ne govori in niso objavljene?
smo drzavljani res samo v “sluzbi drzave”, da ji sluzimo in placujemo davke, ali pa lahko zraven celo razmisljamo o stvareh ki se dogajajo okoli nas in se nas tudi ticejo?
ce bi bilo tole vse skupaj malce drugace obrazlozeno s strani predlagateljev, bi bilo vse skupaj precej drugace, kot pa izpade v tem primeru..
ce je tebi vseeno, kaj se dogaja s teboj po smrti, pa mogoce ni vseeno vsem v sloveniji? in sem pac eden izmed tistih, ki se je odlocil da bo dal svoje organe komur jih bo potreboval – v bistvu sem celo napisal, da sem pripravljen dati svojo ledvico sedaj, ce jo kdo potrebuje.. in mislim da imam tudi tu pravico do svojega mnenja, kajne?
problem je v ozavescanju.. ce bi bilo vec “akcije” o tem, da se lahko vsak svodobno odloci in postane donator, bi tudi vec slovencev to naredilo.. tako pa se pac to spreminja in ta sprememba mene moti..
had sem pogledal ta članek…na podlagi tega in pač oglasa da nekdo prodaja ledvico jaz še ne bi zaključil da imamo v slovenji trgovino z organi…smo še zeloooo daleč od tega…
hipotetično, tudi če se ti odločiš prodat ledvico…kdo jo bo transplantiral?…organe ne presajajo ravno za vsakim vogalom…verjetno tudi ne bi želel da ti presadijo kar nekje…
še 1x:
zanima pa me, a je že kdo bil zraven pri postopku darovanja organov?…pri celotnem postopku, od tega ko se prvič sploh pomisli, da bi določen pacient mogoče bil potencialni darovalec, preko tega da se povpraša svojce, pa še preko tega da se takega pacienta pripravi na darovanje, pa vse do same transplantacije?…
sam postopek transplantacije je fuking zahteven proces…od začetka do konca…ker sem v stroki sem imel priložnost bit zravn…
tudi če želiš biti donor, še ne pomeni da boš na koncu tudi primeren in ti bodo vzeli organe (poškodba/bolezen, ki je/bo kriva za “smrt” zna to preprečit)…
potem je tu samo zdravljenje, se pravi zdravila, poškodbe/bolezni, ki je vzrok “smrti”…če se zdravi z določenimi zdravili, donorstvo lahko odpade…
potem so tu svojci…moraš bit prekleto usposobljen za pogovor s svojci…če rečejo ne, donorstvo odpade…
potem imaš vzdrževanje tega pacienta pri telesnem življenju…
in še en kup takih stvari je, da lahko donorstvo kljub želji posameznika odpade…in to v sekundi…
zdi se mi da določeni pomisleki ljudi o trgovini z organi bolj temeljijo na nepoznavanju in strahu…podobno kot gonja proti homoseksualcem glede novega družinskega zakonika…
Spoštovani HAD!
Prvi korak je bistven v tem, da veš, od koga kaj pričakuješ. Ne od države, od Ministrstva za zdravje, od sekretarja, podsekretarja ali direktorja direktorata, v katerega tole sodi. In od nosilca projekta.
Ključno v odnosu državnih uslužbencev do državljanov je profesionalen dostop. Mi, ki delamo na trgu, se za to, da nas plačnik razume, zelo potrudimo. Ministrstva so monopolisti. Večina uslužbencev, ki jih srečujem tam ni zato, da dela ampak je tam v službi. Tam ni v službi, ker bi znala svoje delo opravljati ampak zato,ker ima ustrezno akademsko izobrazbo. Veliko primerov srečujem, ki je užaljen, če mu njegov naziv opredeliš kot orodje in ne kot cilj. Torej ljudje so užaljeni, če smatraš diplomo kot orodje za to, da opravljaš neko delo.
Odnosi z državljani bi morali biti za državne ustanove to, kar so odnosi z javnostmi za zasebna podjetja. Ker pa so države institucije monopolist, je tudi njihov piar temu podoben. Seveda ne na vseh ministrstvih. Profesionalnega odnosa uslužbenci na tem področju nimajo zato,ker od njoh tega nihčene zahteva, še manj pa je zapisanega v pogojih za opravljanje dela.
Zakaj nisem pristaš predlogov, katerih argmenti ne držijo vode najlepše prikažem s šoštanjskim 6 blokom. Gospod Kopač porabi recimo za tole 600 ur, da v podrobnosti spozna traparije, ki so se dogajale do sedaj. Prav tako njihov direktor Rotnik. Imata vse podatke o vsem. Ba drugi strani imaš osebo, ki je pripadnica zelenih. Pove, da je proti, ker blok 6 onesnažuje naravo. Pika, In KOpač in Rotnik se lahkona glavo postavita z podatki, da novi blok zmanjša onesnaževane z izpusti za polovico, v medijh pe vedno velja, da 6. blok onesnažje naravo.
Novinarji in politiki so si značilni tudi po tem, da 99% tem, ki jih obravnavajo, podrobno ne poznajo. Pri odločanju so odvisni od svojih virov. In če se je v družbi /v medijih/ naselilo vedenje, da so zeleni pač proti onesnaževanju, bodo splošne, netočne ocene na eni strani dali na tehtnico z do decimalke točnimi podatki stroke in-zmagali bodo tako imenvani zeleni.
Najbrž se kdo spominja plejade argumentov desne politične opcije ob tem, da takratna vlada, mislim da Ropova dokapitalizira Revoz. Po Janševem bi se s tem denarjem odprlo 10.000 novih majhnih delovnih mest. Frizerskih salonov, kafičev, vulkanizerstev…
Kako je s tem danes? Na eni strani je organizirana proizvodnja, na drugi strani kriza vseh sektorjev malega gospodarstva.
Ena misel, ni od Blaira, pravi: če bi bilo dobro delati tako enostavno, kot je vedeti, kako je porebno dobro delati, bi bile vse vrtne ute knežje palače in pasje hiške gradovi.
Seveda je vsaka podrobnost z najbolj sproščeno državo na sončni strani Alp zgolj naključna.
Zgodbica o TE6 je podobna zgodbici o 10.000 malih delovnih mestih po dolenjskem tudi v tem, da zeleni poredlagajo alternativne vire. Ker pač ne vedo, da so alternativni viri odvisni od vremenskih pogojev. Že hidroelektrarne delajo zgolj toliko, kot je vode. Solarne delajo ponoči zgolj na javno razsvetljavo, veterne pa, ko piha od 4 metre na sekundo naprej.
In še bistvenejše: kam postaviti recimo verernico, da ne bo kje blizu kakšnega ptiča? Temu se reče umestitev v prostor.
Večina težav v družbi ima enake korenine. Najlepše to stanje duha v družbi opisuje vprašanje v zdravniških nasvetih v reviji, ki so jo v mladosti brale zgolj sošolke. Glasi se: Spoštovani doktor! Ko sem zadnjič tesno objemala svojega fanta, sem v njegovih hlačah začutila nekaj trdega, podobnega vratu pirovske steklenice. Povejte mi prosim, ali je moj fant alkoholik.
ps: had prav je da se sprašuje…in strinjam se da se premalo naredi za ozaveščanje…
problem je da mediji ali bolje rečeno določeni noviranji se ne sprašujejo skozi svoje članke ampak izvajajo gonjo…posledic se pa ne zavedajo…jaz posledice vidim vsak dan…verjemi mi to kar zdaj počnejo mediji/določeni novinarji proti zdravnikom ni v dobro ne zdravnikom še manj pa pacinetom…samo se dodaja pritisk…in posledično večja možnost strokovne napake…
ni vsi zdravniki slabi…v vsakem poslu je pač določen % takšnih in drugačnih zaposlenih…niso pa vsi isti…
nekateri pisci komentarjev se na vse pretege trudijo prepričati neprepričane.
Odgovor presajanju organov kar tako povprek je VELIKI NE!So že izjeme,ki jim nihče ne krati pravice,da si izboljšajo življenje,konec koncev tudi npr.dializa državo precej stane.A tukaj ni govora o izjemah,za katere je bilo že sedaj na voljo dovolj organov.Kar je tukaj narobe,je vsiljevanje potrošniške miselnosti,žal celo s strani države in seveda
korporacij,da se lahko gre po organe kot v trgovino za sosednji vogal.To je pa nevarno iz tega stališča ,da se ljudi zavaja še za časa,ko imajo popolnoma zdrave organe,da ne bi pazili na njih kot se gre.Stroka oz. ZZZS naj dasta na mizo številke koliko stane posttransplantacijska imunosupresivna terapija itd.Seveda,kar je za eno stran strošek,je za drugo stran dobiček.Zakaj farmacija ne razvija biotehnologijo izgradnje organov iz matičnih celic bodočega prejemnika,kar bi bilo s stališča zavrnitve sprejemnika neproblematično?zato,ker je treba v te tehnologije vlagati še kar nekaj sredstev,preden bodo “zrela”,za v uporabo,kasneje pa ne bodo prinašele nobene rente več,ker bo organ popolnoma kompatibilen in kot tak neproblematičen.NE,raje se ponujajo ljudem kvazi rešitve s presajanjem organov,ki jih ni treba niti izgraditi,ampak jih enostavno pobereš po cestah,potem,ko ustrezno spremeniš zakonodajo.
No ja, prepričane in neprepričane imamo na obeh straneh..
Resnica, pravica – verjetno je nekje vmes, to je čar različnih mnenj in dialoga. =)
LP, M.
to kar sedaj država načrtuje se mi zdi nemoralno. To je samo še en dokaz, da se ne znajo spopadati s problemi. Rešujejo jih pa na tak način, da je njim ugoden.
anchy-9 – Kje je pa tukaj “njim ugodno”????? Daj, ne klobasaj …
(njim) ugodno = po liniji najmanjsega odpora, brez poglobitve v zadevo, na hitro, na pol…
Tako kot spopadanje z gospodarsko krizo, varcevanjem v javni upravi, ne-celostno prometno politiko, izvedbo tranzicije, itn. itn. itn.
Strinjam se s tem, da se, če se le da, pomaga sočloveku. Pa vendar me zanima tole:
– dosedaj so se zdravniki PO neuspelem zdravljenju pozanimali, če je bil ponesrečenec/bolnik donator in se vsaj potrudili, da organov niso takoj vzeli ampak so prej za dovoljenje povprašali svojce. Kaj pa zdaj? Bodo sploh počakali, da človek dostojno umre? Se bodo res pozanimali, če se človek slučajno ni izrekel, da NOČE biti donator?
– trgovina z organi: ali našemu zdravstvu zaupamo, da nas bodo res najprej hoteli pozdravit? Kaj pa če bo imel zdravnik kakega svojca na vrsti za transplantacijo, v sklopu pregledov pa bo ugotovil, da se tkiva ujemajo?
@sinicka:
– ja računam na to, da bodo čakali, da človek dostojno umre in ja, računam na to, da se bodo pozanimali, če se je pacient slučajno izrekel proti donatorstvu,
– ja, zaupam. in ne, oprosti, ne želim in nočem živeti v strahu nezaupanja.
Seveda se bodo pojavile izjeme, recimo jim psihopati, ampak v premajhni meri, da bi zaradi tega ljudje morali živeti v strahu. Upam in verjamem. Če pa bo teh izjem res preveč, potem nam pa noben zakon nikdar in nikoli ne bo pomagal in naj nas raje kar nek asteroid izbriše z obličja tega našega izmučenega planeta.
LP
Kot je zgoraj omenil eden od piscev, se na vse pretege trudim prepričati neprepričane. Napačno razumevanje. Pojasnil sem nekaj malenkosti, ki morda vplivajo na zadevo, ki očitno briga mnogo manj ljudi kot to, ali je tisti kuža dobil kaj ali ne.
Da presaditev stane je cena tega, da živiš normalnejše življenje. Predvsem da si manj odvisen.
Vsi ne morejo biti darovalci. Res je tudi, da velik del prebivalstva plačuje ZZZS in da v življenjskemciklju ne porabi toliko sredstev, kot jih je vplačal. Pred leti, ko so bili še tolarji je ZZZS za 20 zelo redkih bolezni namenila okrog 500 mio takratnih sit. Ko je beseda o življenju je vprašanje stršpkov preživetja po mojem irelevantno. Strinjam se s stališčem, da bi povprečen človek moral bolj paziti na svoje zdravje/organe. Občuten del ljudi pa ima odpoved delovanja organa tudi zaradi dednih lastnosti.
Kot pri kostnem mozgu.
Pri darovanu organov je zelo jasno načelo to, da bo imel vsak, ki tega ne želi, možnost to odkloniti, kar se bo zabeležilo tudi v njegovi kartoteki.
Še ena podatek glede cene: tablete, ki blokirajo virus HIV, da se ne spremeni v AIDS so vedo bolj učinkovite in lahko podaljšajo življenje tudi za 20 let. Po mojih informacijah je njihova letna cena med 8.000 in 15.000 euri na osebo.
Takšna oseba zavarovalnici naredi mnogo več stroškov, kot je lahko prispevala. Bo torej dilema, ali HIV zaustavljati na stroške ZZZS ja?
Zmagovita naveza našega časa:farmacija-kronične bolezni-zdravstvena blagajna=recept za doživljensko rento.
V zadnjem obdobju se pojavlja vedno več odpornih sevov bakterij na antibiotike,povečuje se število sevov bakterij,ki so celo odporne prav na vsak antibiotik in po novem predstavljajo neozdravljive bolezni.prvi izdelani antibiotiki so delovali že v tisočih enotah,dandanes nekaj milijonske doze i.e. enot ne pomagajo nič.akutne bolezni so postale kronične in kot take vir neskončnih sredstev za proizvajalca zdravil.tudi aids je dandanes kronična bolezen.s primernim spektrom viruletikov se ga da kar dobro vozit in farmaciji niti ni interersa,da se ga dokončno ozdravi(cepivo!).ljudje so postali doživljenski konzumanti,zdr.blagajne pa doživljenski plačnik.krog je sklenjen.in kar je najbolj žalostno- to nikomur ni mar!!!Zadnje obdobje ni bilo razvitih nobenih omembe vrednih antibiotikov po učinkovitosti delovanja.razvoj enega antibiotika je ogromen strošek za proizvajalca in lahko traja desetletja zato se farmacija otepa razvoja novih antibiotikov.verjemite,s takim pristopom nas še čaka prihodnost,ki si jo ne želimo predstavljati.Morda celo pred atibiotična doba.A Ko bo dokončno spoznana neučinkovitost antibiotikov,bodo viri rent že krepkpo preusmerjeni od drugod…ker preveč poznamo zgodbe s povišanim holesterolom,povišanim RR,antiprostatiki,antidepresivi,itd,itd,.
a na obzorju že nova kost za naivne ljudske množice-nove bolezni,za katere je dolžna drzava zagotoviti cepljenje.in kot zadnje;presajanje organov,kot ključ do večnega in popolnega zdravja.prelepo,da bi bilo res.med organi za presajanje pa žal ni možgan…
Danes so v parlamentu ustavili ta zakon, samo 11 jih je bilo ZA.