Ponavadi ne spremljam proslav in mi le te zadeve niso niti najmanj blizu. So kopi/pašta, ki se ponavlja iz leta v leto in ponavadi po parih minutah preklopim kanal. Letošnje leto se je precej govorilo o proslavi ob dnevu državnosti za katero je scenarij spisal Jurij Zrnec in jo je režiral Igor Gajič.

In odločitev je bila hipna! Tokrat se bom kaznoval in gledal proslavo. In po parih minutah “neprotokolarnega” dela, sem ugotovil, da konkretno uživam v gledanju tega. Ogledalo v katerem se kaže Slovenija je več kot odlično in dejansko sem ugotovil, da to gledanje ni mučenje, ampak uživam v tem. Končno proslava, ki ni dolgočasna, ampak prikaže tisto o čemer ljudje dejansko razmišljamo, pa na glas le redko kdo pove.

Dovolj jajc je imela “komisija” za proslave in Aleksej Adrijan Loos (njen vodja), da je to požegnala in zavedam se, da bodo kritike te proslave tako pozitivne, kot negativne.


Zame je pozitivno presenečenje, saj vse skupaj približajo preprostemu človeku in ne gredo v “umetniške” skrajnosti, ki jih ne razumejo niti sami scenaristi, oz. ustvarjalci.

Toliko dobrih šal na račun naše države, vlade, aktualnih dogajanj že dolgo časa nisem slišal na enem mestu. Predvsem pa upam, da bo tole premaknilo mejnike proslav v prihodnje!

In še spisek nastopajočih: Bojan Emeršič, Jernej Šugman, Janez Škof, Jurij Zrnec, Sabina Kogovšek Zrnec, Sandi Pavlin, Silva Čušin, Aleš Valič, Barbara Cerar, Gal Gjurin, Igor Leonardi, Primož Oberžan, Dejan Lapanja, Ana Klašnja, Peter Mankoč, Mitja Petkovšek, Dejan Zavec, Brane Potočan…