Hrvaška je že pred leti uvedla kavcijo za plastenke in pločevinke in s tem poskrbela za manj onesnaženo okolje in posledično iz naslova koncesije za to dejavnost pridobi tudi precej sredstev v proračun.

Zanimiv podatek – leta 2006 so reciklirali 390 milijonov plastenk in pločevink (vir), kar je 49.000 ton embalaže, ki bi sicer končala na smetiščih! V malo več kot dveh letih so na Hrvaškem zbrali 1,2 milijarde kosov plastenik in pločevink, kar je skoraj 80% celotne količine ki se je pojavila v tistem času na tržišču.

Zelo pogost motiv na Hrvaškem so ljudje, ki brskajo po smeteh in iščejo plastenke in pločevinke. Turisti v kampih pa so se že navadili, da puščajo takšno embalažo poleg košev za smeti (če je sami ne unovčijo) in tako razveselijo “nabiralce”, ki s tem početjem lahko zaslužijo povsem lepe denarce. Ali pa “mulčki”, ki si s tem na hitro zberejo za sladoled ali dva.


Pri nas se ločujejo odpadki in pišejo kazni za tiste, ki tega ne počnejo. Torej je boljša represija, kot bi bila podelitev koncesije za predelovanje in odkup plastične embalaže in pločevink? Volk bi bil sit, koza cela in verjetno bi marsikdo v tem videl tržno nišo in bi poskusil priti do denarja z zbiranjem odpadne embalaže.

Včasih, ko sem bil še v osnovni šoli smo zbirali odpadni papir, da smo šli na končni izlet. In bilo je zanimivo in predvsem smo uživali v tem. Sedaj, ko je cena papirja tako nizka, da je dražji prevoz do zbirališča, pa bi lahko zbirali plastično embalažo in bi bilo staršem potrebno manj seči v žep konec leta.

Samo za primer – pri meni (dve osebi v gospodinjstvu) se v tednu dni nabere 7-9 plastenk in par pločevink. Da o vseh ostalih plastičnih embalažah niti ne govorim.

Ampak v naši državi se rajši govori o ekologiji, sobivanju z naravo in trajnostnem razvoju, kot pa da bi se izvedel kakšen tak projekt, ki bi bil win-win situacija tako za državljane, kot tudi za samo državo, da o okolju niti ne izgubljam besed. In na tem področju nas je močno prehitela Hrvaška.

Mogoče pa je že res skrajni čas, da se kaj takšnega uvede tudi v Sloveniji in da se začne z zbiranjem teh zadev na način, da bomo tudi ljudje, ki bomo prinesli embalažo imeli kaj od tega!

11 Responses to Zakaj pri nas ni kavcije za plastenke in koncesije za to dejavnost?

  1. Kuki says:

    V evropi menda zastonj to počnejo in ne kot na balkanu, kjer jim za reciklažo plačajo. Čeprov, ti dam čist prov, pa sej je že novi minister napovedu uvedbo tega, sam zgleda je blo o tem samo govora… Dejansko ti v trgovini ne dajo izbire: (razen če kupuješ vino) pivo dobiš večinoma le v pločevinkah (embalaža se plača, nazaj ne dobiš nič), vodo in gazirane pijače ravno tako. Naj nam dajo pa na izbiro še povratne steklenice, da bomo lahko izbrali med tem ali bomo kupili PVC ali pločevinasto embalažo, ki jo bomo nato zavrgli, ali pa bomo le najeli stekleno embalažo, ki se bo lahko ponovno uporabila.
    Je pa pomoje preveč denarja zadaj, da bi blo to tko enostavno. Nekateri zaradi te naše embalaže pokasirajo ogromne denarce saj surovine niti niso tako poceni. Baker naprimer: za 1 kg na odpadu naj bi se dobilo cca 4-5€ – odvisno od čistoče zlitine, tud papir je še kar nekaj vreden, vendar je bolj problem, da so stroški prevoza ratali ogromni.

  2. Desty says:

    Tudi meni se zdi precej butasto, ko gledam pločevinko/plastenko in je gor napisano “povratna boca, 0.5kn”. Še večji štos je pa v tem, da ta napis vidiš tudi na marsikaterih “slovenskih” pijačah.

  3. V evropi menda zastonj to počnejo in ne kot na balkanu, kjer jim za reciklažo plačajo.

    V Evropi je kavcija plastenk in pločevink že stara praksa, ne vsepovsod, a v prenekaterih državah predvsem na severu (Danska, Estonija, Nizozemska, Norveška in Švedska) in v centralni Evropi Nemčija in Švica. Podoben način imajo v nekaterih Ameriških zveznih državah.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Container_deposit_legislation

  4. Andro_ says:

    Kot sem gledal enkrat na TV je problem (vsaj pri Hrvatih) zaradi štetja plastenk (ne vem kakšno statistiko delajo ali morda del stroškov krije proizvajalec pijače?) Vglavnem iz trgovin ne vozijo stisnjenih plastenk ampak cele. Torej na tovornjakih vozijo več zraka kot plastike. In na koncu namesto, da bi tovornjak peljal enkrat stistnjene plastenke (v smeteh), morajo peljati 3x…
    Torej tak način je povsem nesmiselen, ker imaš na koncu več stroškov in CO2 izpusta kot sedaj (in se nebi čudil, da bi ravno to v slo naredil če bi to uvedl :/)
    Drugače pa podpiram uvedbo tega.

  5. Andro_ says:

    Evo še en link do tega – (v zadnjem razdelku je na kratko opisano, da trgovine kao ne morejo stiskati plastenk)

  6. Davorin says:

    Nujno, veš kok bi zaslužil s kavcijami okrog SP-ja, pa tud drugače.

  7. abcd says:

    Na Obali se to aktivno “rešuje” :)

    Januarja – http://podpalmo.si/Novice/politika/Oljka____bojimo_se__da_se_bo_zgodil_scenarij_juSZne_Italije_tudi_pri_nas__

    Februarja – http://podpalmo.si/index.php?page=news&item=20&id=16150 (Pečanova je iz Izole)

    Zatem je bilo marca hudo neurje in jih je odpihnilo. Minister je dobil druge probleme in pred sezono se zakon očitno ni sprejel.

  8. jernej says:

    Kaj pa, če bi spet uvedli nazaj STEKLenice? Se spominjate tistih starih Fructalovih s širokim vratom…tolk ql so zgledale :)

  9. DJ says:

    Pred davnimi casi smo pri nas to ze imeli. Se spomnim, da smo veselo vracali v Mercator vse steklenice od Radenske in ostale, ki so imele zamaske brez “kvinta”. Potem so prisle “plastenke” in je porasla vrzi-stran mentaliteta. Sedaj pa se poskusa marsikaj “prodati na novo”.
    Jaz ze od nekdaj trdim, da bi morali na locene odpadke gledati kot na sodobno obliko rudarjenja. V tem primeru bi bil vsak zainteresiran, da odda cim vec locenih odpadkov, ker bi zanje prejel denar ali dobropis, medtem ko bi za “Restmüll” placal odvoz, kot ga sedaj. V najboljsem primeru bi lahko gospodinjstvo imelo od tega celo profit.

  10. andrej says:

    Prvo kot prvo, treba prepovedat prodajo vode v plastenkah pa postaviti vodomate na javnih mestih poskrbet za vzdrzevanje le teh pa bo problem resen. Vidm da je pr nas kr modno če piješ vodo iz plastenke, ki ima veliko manj kontrole nad kvaliteto kot voda iz pipe. Voda v plastenki bi morala biti na temnem pri sobni temperaturi. Poleg tega je pa zadne časa veliko govora o hormonskem motilcu (BPA), ki je prisoten skoraj v vsaki plastenki.

  11. Lujo says:

    No, če je že govora o evropski praksi, vam lahko podelim nekaj prvoosebnih izkustev s tega področja. Ker čez poletje delam na Finskem, seveda opažam določen detajle, v katerih Slovenija nekako vidi oziroma želi videti vzor, pa nam ne ratuje. Vračilo denarja za reciklažo bi morali uvesti že davno tega, pa še čistejše okolje bi imeli. Tukaj za pločevinko dobiš 0,14 € in za 0,5l platenko 20 centov, za 1,5l plastenko pa celo 0,40€. Tudi objestneži, ki ne marajo za smeti in imajo rajši pločevinke po tleh, to spoštujejo. Čez 5 minut namreč te pločevinke ne bo več tam, in nekdo jo bo recikliral. Smetarji so dobro plačani, čistilke pravtako, ljudje, ki pobirajo pločevinke in plastenke pa ne prihajajo iz najnižjih slojev družbe. Vsak otrok, ki želi zaslužiti nekaj dinarčkov, se v soboto zjutraj sprehodi po parku itd… in zasluži za sladoled. Sicer je hvala bogu kultura tu na viški in ljudje olajšajo delo tistim, ki vračajo embalažo, saj postavijo stvari ob ali na smeti. Po smeteh pa res brskajo le najbolj socialno ogroženi… Veliko stvari, ki jih opažam tukaj, je izvedljivo v Sloveniji… Problem smo ljudje. Naša kultura. Kakorkoli in kolikorkoli ne želimo biti balkanci (s tem mislim na asociacijo, ki jo ta izraz izzove in ne dejanskih ljudi, ki so dobri po duši :) ), smo po mišljenju še najbolj podobni njim. in dokler se le-to ne spremeni, nema nam spasa… LP, L

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.