• 3 min. branja

Medijske toplice ki jih je Janez Vajkard Valvasor omenil že leta 1689 v knjigi Slava Vojvodine Kranjske, so se nekoč ponašale z izvirom termalne vode s temperaturo 25 stopinj, ki je bila zdravilno sredstvo za stanja po poškodbah gibal,…

To je bilo v davni preteklosti. Jaz se Medijskih toplic spomnim iz časov 30 let nazaj, ko so bile idealen kraj, kamor sem se s starši hodil iz Zagorja med vikendi kopat. To so bili še časi starih Medijskih toplic, ko so bili trije bazeni – otroški, ribiški in veliki. Pomfri, ki so ga pekli poleg ribiškega bazena, je bil najboljši pomfri na svetu. In ležanje na travniku, med čebelami sploh ni bilo problematično.

Kasneje, ko sem hodil v osnovno šolo na Izlakah, so bili dnevi preživeti na bazenu v Medijskih toplicah nekaj boljšega. Dobra družba, veliko punc in seveda voda. Večino obiskovalcev sem poznal, čeprav se je vse skupaj začelo spreminjati, ko so Ljubljančani odkrili ta raj pod Trojanami.

Leta 1988 je bil celoten kompleks zgrajen na novo. Namesto travnika beton, namesto majhnih bazenov je vse postalo veliko, zgradili so tobogan in povsem spremenili smisel Medijskih toplic. Postavili so hotel in povečali kapacitete. Otvorili so zaprti del s savnami in notranjim bazenom. Spremenili so se tudi obiskovalci. Nič več znancev, ampak samo tujci, ki so prišli za en dan. In občutka domačnosti, ki sem ga imel pred tem, ni bilo več. Na “lastnem terenu”, sem se počutil tujec. No, prišlo je tudi “meso” iz drugih krajev Slovenije in nam je bilo vsaj to v tolažbo.

Povišali so cene vstopnic, krompir ni imel več istega okusa, natakarji so bili mladi in neprijazni. Začela se je transformacija Medijskih toplic. Dokler so bila poletja vroča in je bilo dovolj kopalcev je bilo super. Pozimi so ljudje hodili v savno in v notranji bazen. Vendar se je to kmalu spremenilo. Inšpekcija je zaprla notranji bazen in s tem savno in hotel “sredi ničesar” res ni najbolj privlačen za petične tujce, ki si želijo kaj več kot spanja!

Ko so se stvari začele spreminjati v Sloveniji, so prišli tudi “trgovci z novci”, ki so odkupili kompleks. Na začetku so vlagali sredstva v vzdrževanje, kasneje so poskušali z diskoteko, konferenčnimi zadevami, vendar nekako ni šlo. V disku so se pretepali, za konference ni bilo dovolj zaposlenih. Restavracija, ki je bila lepo opremljena je bila brez gostov, čeprav je bila postrežba odlična. Tako se je začel konec zgodbe o Medijskih toplicah.

Ni bilo prihodkov in ni bilo več vlaganja v infrastrukturo. Zanemarjeno je postajalo vse skupaj in za domačine je to postajal kraj “sramote”, kajti že vožnja mimo objekta je precej zastrašujoča – vse razpada, lastniki so pobrali iz hotela vse, kar je bilo vrednega in vse skupaj pustili propadati. Od bleščeče podobe ni ostalo niti delčka. In ker je bilo lansko poletje precej klavrno z vremenom, so se odločili, da letos bazen sploh ne bo odprt. Po domače povedano, vse je šlo v k.u.r.a.c!

Letos je sicer obstajalo upanje, da se najde novi najemnik, ki bi spravil v red bazen, vendar močno dvomim, da se splača karkoli vlagati v to svinjarijo, ki je nastala v zadnjem letu in pol. Veliko boljše bi bilo vse skupaj porušiti in zgraditi na novo. Vendar dvomim, da bi imel kdo jajca in bi investiral zajeten kup denarja v takšen projekt – po drugi strani, terme Snovik so odlično uspele.

In ker so sedaj pred nami volitve županov, imam za kandidate preprosto vprašanje. Kaj boste storili s svinjarijo, ki je sedaj v Medijskih toplicah? Imate rešitev, ali pa boste to zadevo preprosto ignorirali? Vsem je namreč jasno kako so se prodale Medijske toplice in kakšni so bili takrat interesi za to! Bo Zagorska dolina končno dobila bazen in se otrokom iz Izlak in Zagorja ne bo potrebno voziti na plavalne tečaje v Hrastnik? Ali pa smo v naših krajih tako v k.u.r.c.u, da itak ne potrebujemo bazena in smo lahko zadovoljni s tem, da imamo svinjarijo!