Očiljubk. ata, oče: oči je doma; mamica in oči (sskj) je bila in je še vedno moja pogosto uporabljena beseda. In ena izmed besed, ki sem jih kaj kmalu obvladal – sploh pri izsiljevanju, ko sem bil še majcen. No, v vmesnih fazah je bil tudi fotr in tastar, ampak te faze so se ponavadi kmalu končale. Zadnje čase je beseda oči malce manjkrat izgovorjena, saj ni več toliko časa, kot ga je bilo pred leti, za kar mi je iskreno žal.

Smešno mi je, ko se sedaj obračam nazaj in se spominjam mladosti, adolescence in uporništva in skozi kaj vse sta morala iti moja starša z menoj. Namesto da bi jima kdaj dal prav in poslušal njune nasvete, sem jima iz principa kljuboval in naredil po svoje. Seveda sem kasneje ugotovil, da sem storil napako in bi bilo veliko boljše če bi ju poslušal, ampak to sem jima zelo redko priznal.

Vendar nazaj k očiju. Dostikrat nisva našla skupne besede in sem najine pogovore končal s prepirom, ker je bil to moj način reševanja problemov – v končni fazi devica in kozorog sta precej smešni in zanimivi znamenji, sploh če je zraven še škorpijon. Tudi sedaj še to počnem, kajti težko je dati nekomu drugemu prav, če si prepričan v svoj napačni prav. Velikokrat sem ti kljuboval iz samega principa, ker sem užival v tem.

Priznam, da sem ponosen nate in da poznam malo očetov, ki bi storili toliko za svoje otroke, kot si storil ti (no, tudi mami je vključena v tole, da ne bo žalostno zmajevala z glavo!).


Če bi te srečal na ulici, ti ne bi verjel, da jih boš danes dopolnil sedemdeset. Odlično se držiš in vem, da se boš odlično držal še naslednjih precej veliko let, saj imaš ob sebi osebo, ki ti ne da miru (mišljeno pozitivno).

Vesel bi bil, če bi naslednjih 30 let, kolikor jih je še pred teboj (ali več!) uživali brez kljubovanj (predvsem mojih), kajti ne želim si, da bi mi bilo kdajkoli v življenju žal za kakšno minuto, ki je nisem koristno preživel s teboj/vama! Hvala, za to kar si in za to kar mi daješ! (včasih je stvari lažje napisati, kot pa povedati)

Oči, vse najboljše!

Comments are closed.