Takle mamo v Sloveniji – 33% volilna udeležba na referendumu o malem delu in 80% od tega PROTI zakonu o malem delu. Še en dokaz več, da se v Sloveniji stvari ne da spremeniti, kajti tudi če je potreba po tem, se bodo našle “interesne skupine”, ki bodo poskrbele za to, da se ne bo pri nas nič spremenilo. V bistvu je bil ta referendum “predvolilna kampanja opozicije na račun države!”

Sedaj obstaja več scenarijev – glede na to, da je zakon o malem delu, eden od “manj” pomembnih zakonov pri reformah trenutne vlade in da je le ta padel na referendumu, se ni niti najmanj za bati da bi kakšen od zakonov, ki jih bo predlagala koalicija lahko šel skozi parlament – vsak tak zakon bo verjetno doživel odločanje na referendumu, kjer bo udeležba borna in ga bodo izkoristile tiste stranke, ki so legitimno izgubile prejšnje volitve.

Prvi scenarij: vlada odstopi, zaradi zgoraj omenjenih problemov, ki bodo nastali pri njenem delu – ker je opozicija preveč močna na tem področju, predvsem pa se zna iti to igro! Ta scenarij je sicer nemogoč, kajti Borut Pahor bo do poskušal zdržati do konca, pa če bo za to moral iti čez nezaupnico – vsaj tako vedno znova poudarja!


Drug scenarij, ki mi je sicer bolj všeč: določi se referendumski dan – enkrat na leto, med tednom, ko bomo šli glasovati za vse bedne in neumne referendume in ne bomo metali denarja, ki ga itak Slovenija nima, čez okno!
In ne samo to, določi naj se še udeležba – da referendum velja, če je prisotnih na njem več kot 50,01% upravičencev v Sloveniji, sicer pa plača stroške referenduma predlagatelj!
Zraven pa se še uzakoni, da se je potrebno za razpis referenduma 50.000 podpisov državljanov in nič več 30 podpisov poslancev (ali koliko že??) kot je bilo do sedaj – to se preveč preprosto izkorišča in manipulira s tem.

Vendar je tukaj “kavelj”, ki se ga verjetno boji trenutna oblast. Namreč kot vse kaže, bo leta 2012 oblast prevzela trenutna opozicija in s tem si sedanja koalicija zapre možnost “referendumov”. V tem primeru je potem to samo kalkuliranje, kaj pride komu prav! Neumnost, vendar to je politika.

Tretji scenarij: v Sloveniji stopijo skupaj vse politične stranke in pozabijo na preteklost in složno skupaj, naredijo končno nekaj za davkoplačevalce, na čigar plečih uživajo že dolga leta v samostojni Sloveniji.

Slednje je utopija, kot tudi to, da bi se karkoli v Sloveniji spremenilo in bi ljudje začeli dostojno in predvsem človeka vredno življenje živeti! Upanje umre zadnje, kajne. Mogoče pa se res kdaj zgodi kaj takšnega in bodo politiki delali v koristim nas, ki jih “živimo” in bodo pozabili na lastne interese!