Takle mamo v Sloveniji – 33% volilna udeležba na referendumu o malem delu in 80% od tega PROTI zakonu o malem delu. Še en dokaz več, da se v Sloveniji stvari ne da spremeniti, kajti tudi če je potreba po tem, se bodo našle “interesne skupine”, ki bodo poskrbele za to, da se ne bo pri nas nič spremenilo. V bistvu je bil ta referendum “predvolilna kampanja opozicije na račun države!”

Sedaj obstaja več scenarijev – glede na to, da je zakon o malem delu, eden od “manj” pomembnih zakonov pri reformah trenutne vlade in da je le ta padel na referendumu, se ni niti najmanj za bati da bi kakšen od zakonov, ki jih bo predlagala koalicija lahko šel skozi parlament – vsak tak zakon bo verjetno doživel odločanje na referendumu, kjer bo udeležba borna in ga bodo izkoristile tiste stranke, ki so legitimno izgubile prejšnje volitve.

Prvi scenarij: vlada odstopi, zaradi zgoraj omenjenih problemov, ki bodo nastali pri njenem delu – ker je opozicija preveč močna na tem področju, predvsem pa se zna iti to igro! Ta scenarij je sicer nemogoč, kajti Borut Pahor bo do poskušal zdržati do konca, pa če bo za to moral iti čez nezaupnico – vsaj tako vedno znova poudarja!


Drug scenarij, ki mi je sicer bolj všeč: določi se referendumski dan – enkrat na leto, med tednom, ko bomo šli glasovati za vse bedne in neumne referendume in ne bomo metali denarja, ki ga itak Slovenija nima, čez okno!
In ne samo to, določi naj se še udeležba – da referendum velja, če je prisotnih na njem več kot 50,01% upravičencev v Sloveniji, sicer pa plača stroške referenduma predlagatelj!
Zraven pa se še uzakoni, da se je potrebno za razpis referenduma 50.000 podpisov državljanov in nič več 30 podpisov poslancev (ali koliko že??) kot je bilo do sedaj – to se preveč preprosto izkorišča in manipulira s tem.

Vendar je tukaj “kavelj”, ki se ga verjetno boji trenutna oblast. Namreč kot vse kaže, bo leta 2012 oblast prevzela trenutna opozicija in s tem si sedanja koalicija zapre možnost “referendumov”. V tem primeru je potem to samo kalkuliranje, kaj pride komu prav! Neumnost, vendar to je politika.

Tretji scenarij: v Sloveniji stopijo skupaj vse politične stranke in pozabijo na preteklost in složno skupaj, naredijo končno nekaj za davkoplačevalce, na čigar plečih uživajo že dolga leta v samostojni Sloveniji.

Slednje je utopija, kot tudi to, da bi se karkoli v Sloveniji spremenilo in bi ljudje začeli dostojno in predvsem človeka vredno življenje živeti! Upanje umre zadnje, kajne. Mogoče pa se res kdaj zgodi kaj takšnega in bodo politiki delali v koristim nas, ki jih “živimo” in bodo pozabili na lastne interese!

12 Responses to Referendum o malem delu – 80% udeležencev je glasovalo PROTI zakonu

  1. podplat says:

    Priznam naredil sem napako, ko nisem šel takoj zjutraj na volišče. Ampak potem čez dan, bolj ko sem mislil o tem, kaj bi obkrožil, bolj so me obhajali dvomi. Ok že to, da pridem na volišče, je podpora vladi, to da obkrožim še ZA mi je pa kar preveč, če prav tudi proti ne bi obkrožil. Torej bi obkaožil oboje in naredil neveljavno glasovnico.

  2. ep says:

    Najverjetnejši scenarij:

    Tale vlada bo nekako pregurala še eno leto, stanje se na boljše verjetno ne bo spremenilo v tem času, podpora vladi bo takrat nekje na 15%. SDS bo na volitvah dobil 40%-50% ker levo usmerjeni volivci ne bodo imeli kaj voliti in se posledično volitev ne bodo udeležili v takšnem številu kot se običajno. SDS bo prišel na oblast in cca 2-3 leti kadrovsko čistil in jamral, da itak se ne da kaj veliko popraviti ker so prejšnji pa tako zafurali, da je groza (Slišim Grimsa: “Situacija je še hujša kot smo predvidevali v najbolj črnem scenariju”). Sprememb na boljše torej še vedno ne bo. Opozicije tudi ne ker se bodo (trenutna pozicija) še bolj skregali med seboj in še skupaj proti vladi ne bodo mogli nastopiti, kakšni pa bodo pristali v njej. Edina dobra stvar: vsaj tistih nekaj sprememb, ki jih bodo naredili, opozicija ne bo z vsemi štirimi blokirala, ker je ne bo.

    Pa ni treba biti kaj posebno jasnoviden za to, tole se je v takšni ali drugačni obliki že dogajalo (z izjemo premoči ene stranke).

  3. J says:

    Odstopi naj Svetlik, saj tako katastrofalne kampanije nismo videli še na nobenem referendumu/volitvah. Vladi sploh ni uspelo predstaviti kaj zakon prinaša, zato so se volivci izgubili v populistični kampaniji ŠOSa in študentskih servisov.

    Včeraj sem nekaj sosedov povprašal o njihovem glasovanju in skoraj vsi so glasovali proti. Največkrat izražen argument je bil, da njihovi otroci med počitnicami, ko imajo dovolj časa, zaradi kvote 60 ur mesečno ne bodo mogli delati. Kar sploh ni res, saj zakon za dijake in študente eksplicitno določa letno in ne mesečno kvoto. Drugi največkrat izražen argument je bil, da študentje zaradi malega dela ne bodo zaslužili za preživetje. Zakon o malem delu določa zgornjo vsoto letnega prihodka na 6000 evrov bruto, kar znese 500 evrov mesečno. Premalo za preživetje? In tretji argument – ljudi pravijo da bo malo delo izpodrinilo običajno zaposlitev. Kljub temu, da zakon o malem delu določa tako restriktivne kvote za delodajalce, da se bo število honorarnih sodelavcev v primerjavi z redno zaposlenimi na državni ravni zagotovo zmanjšalo.

    Najbolj žalostno je pravzaprav to, da je ogromno študentov, ki se jih zakon najbolj tiče in jih hkrati omejuje, dejansko glasovalo za, medtem ko so proti glasovali starejši, brezposelni in upokojenci, ki jim zakon največ prinaša.

    Se strinjam z Hadom. Referendumi so orodje v rokah volivcev, s katerim preprečujejo zlorabe vladajoče garniture, ne pa odločajo o vsaki malenkosti. Za to imamo v parlamentarnih demokracijah – parlament. 50% prag udeležbe za veljavnost referenduma bi bil najbrž ustrezna stopnička, da se iz referendumov izžene populizem in diktaturo zavedene manjšine, krati pa bi volivcem ostal mehanizem, s katerim bi preprečili prevelike delikte vlade in parlamenta.

  4. Matjaz says:

    Zakon ni padel ker se v Sloveniji ne bi dalo nič spremeniti. Padel je, ker njegovi avtorji niso bili prirpavljeni poslušati in iskati boljše rešitve.
    Niso poslušali gospodarstva, ki je zakon videlo kot povečanje stroškov dela. Niso poslušali študentov, ki so jih zbodle omejitve pri največjem številu opravljenih ur.(Nemci so take omejitve odpravili)
    Niso poslušali gospodarstva, ki je študente najemalo sezonsko, da za nekaj tednov sezonskega dela ne morejo redno zaposljevati.
    Niso razumeli, da enačenje brezposelnih , upokojencev in študentov in zaposlovanje pod istimi pogoji ne gre, saj dvoji že imajo zagotovljene socialne pravice, trtjim pa bodo le odžrli možnost za delo od skupnih kvot v podjetjih.
    Prepisali so nemški zakon, vendar spustili njegove pomembne dele.
    Ljudje so to razumeli le kot večje poiranje davkov in ne rešitev obstoječih problemov.
    Vlada z nizko podposro se pač mora malo bolj potruditi, da išče kompromise. če bi upoštevali le moje argzumente v tem zapisu, bi marsikoga pritegnili na svojo stran.

  5. ep says:

    @Matjaz
    “Niso poslušali gospodarstva, ki je študente najemalo sezonsko, da za nekaj tednov sezonskega dela ne morejo redno zaposljevati.”

    Kje točno je tule problem v predlogu novega zakona, da tega ne bi mogli delati tudi v bodoče preko malega dela?

  6. Abcd says:

    Referendumski dan je tudi utopija. Razlog tiči v tem zakaj niso želeli združiti referenduma o malem delu in pokojninski reformi. Razredči se možnost prepričevanja, oglaševanja, promocije svojih idej … ampak to bi ti moral že vedeti, a ne delaš na sorodnih (spletnih) področjih? :)

    V naslednjih volitvah se zna zgoditi hud preobrat. Na to računajo manjšinske stranke, še najbolj SLS in Zares. Verjetno si opazil, da se obesijo na vsak pasji kakec ..

  7. Anonymous says:

    Vse lepo in prav, ampak tega referenduma niso zakuhale “stranke, ki so legitimno izgubile prejšnje volitve” (kaj hudiča si sploh mislil s tem, kolikor je znano, je ena stranka zmagala zaradi, kot za zdaj kaže, sfabricirane orožarske afere), temveč sindikati in “študentske” interesne skupine. Tudi za prihajajočega penzionističnega velja podobno.

  8. Aktivist says:

    Ideja o omejevanju referendumov se mi zdi nespametna, sploh če pogledaš dejstvo, da je to komaj tretji referendum v zgodovini slovenije na pobudo ljudstva. Vsi ostali so bili predlagani s strani poslancev (njihova kvota je res prenizka).

    Mi je pa všeč ideja o referendovskem dnevu (pri čemer se jasno zamrzne izvajanje zakona v debati)

  9. Matjaz says:

    @ep
    “Kje točno je tule problem v predlogu novega zakona, da tega ne bi mogli delati tudi v bodoče preko malega dela?”

    Problem je v omejitvah števila malih delavcev, ki jih lahko podjetje zaposli. Reciva da Pošta Slovenije lahko zaposli po novem zakonu le 40 delavcev, avgusta pa jih je sedaj zaposljevala nekaj sto za nadomeščanje dopustov. V turizmu, pobiranje pridelkov in podobno, pa naletijo še na večje omejitve, ker gre za manjša podjetja in zaposlijo lahko le manjše število malih delavcev. V času sezone je to premalo, zaposlitev za za določen za dva meseca pa ne gre.
    Itd, skratka cel kup neumnosti je v zakonu.

  10. Mirko says:

    V bistvu gre povsem lepo zaposlitev za določen čas za en mesec, in to nekatera podjetja s pridom izkoriščajo.

  11. JorgeBen says:

    @had… glede enega referendumskega dneva… to je po moje zelo slaba možnost, ki je sicer najcenejša, vendar močno omejuje sprejemanje in uveljavljanje zakonodaje…

    recimo… ta dan je npr. 1. april, zakon pa bi bil sprejet v marcu… to pomeni, da bi moral čakati 12 mesecev na nov referendum?!?! To bi bilo OK, če bi se sprejela drugačna pravila za referendum, npr. za kakšne predloge naj se uporabljajo… npr. pokojninska reforma, malo delo, delo na črno,… to so zakoni ki nimajo kaj iskati na referendumih oz. brez veze da se o njih odločajo ljudje. Kdo bo pa glasoval za “zmanjšanje” privilegijev… Tudi opozicija ima veliko figo v žepu. Čez 3-4 leta, ko bo pa sama sprejemala take zakone bo pa jokala, da je to vse politično motivirano in bla bla bla… (tako je bilo v 2005 in 2006 ko so hoteli sindikati na ulice, študentom se je pa upognila takoj, ko so bili samo omenjeni protesti).

    O malem delu pa toliko, namen je bil dober, ne pa najbolje izveden oz. zapisan zakon – pravzaprav ne vem ali bi sploh bil ZA ali PROTI… če bi se omejili samo na študentsko delo verjetno ne bi bil problem. Ne razumem pa sindikatov, ki jih študentsko delo ne moti, saj prav to odžira tudi njihova delovna mesta… ne samo da sedaj imamo na eni strani študentske servise, ki super živijo na račun študentov, tudi študenti v primerjavi z brezposelnimi uživajo v super privilegiju in možnosti poceni dela (in delodajalci imajo dostop do poceni dela). Druge skupine nimajo dostopa do takih dela, vsaj ne po taki ceni. Kaj so to privilegiji, ki smo jih hoteli? Yep, ta status quo definitivno paše nekaterim skupinam. Sindikati pa premorejo premalo inteligence, da bi sploh ugotovili kaj za njih pomeni študentsko delo…

  12. xy says:

    Cel svet govori o nujnosti celovite spremembe umsko skonstruiranega »ekonomskega« pristopa, tako da ne bo več v dramatičnem nasprotju z naravnim »ekološkim« (oba hkrati v istem času/prostoru ne moreta obstajati), pri nas pa ukvarjanje z drobnarijami, kot so koga še malo bolj priviti celoten da sistem ne bo propadel, zavzemajo večino medijske pozornosti. Spanje za volanom skoraj zagotovo vodi v napačno smer.
    Kar trenutno razmišljam, je porazdelitev delovnih mest (delovni čas ali do 4h dnevno (brez malic) ali le 3 dni v tednu (manj prevozov in več svobodnih dni), ter delo na domu preko interneta kjer gre), ter ekonomija na osnovi ravnanja z naravnimi dobrinami in ne na osnovi finančnega špekuliranja, ker denar je kljub lepo oblikovanim kovancem in papirjem še vedno le priročno fiktivno orodje in ne nekaj resničnega. (Bolj je »res ničen« kot pa »resničen« :) .

    Manj transporta, papirjev in okoljskih neravnovesij (na primer gradnja domov brez osnovnih prostorskih kvalitet, ki naj bi povečala ekonomski tok, v resnici pa celovito gledano povzroča nepotrebno trošenje in končno sili v revščino). Več uporabe elektronike, znanja, varčevanja s časom in prostorom, več dejanj po občutku (iskanja smisla in lepote) namesto iz različnih strahov (iskanja golega preživetja in varnosti). Ni vseeno s kakšno mislijo se kdo obrača v svoje okolje, ker . Če je v neki družbi prevladujoči kriterij vedno le cena nečesa (na področju ravnanja z zemljišči in pri gradnjah je tako), bo prej ali slej okolje ceneno in občutek za lastno vrednost tudi, ostale vrednote pa uživajo le redki samoiniciativni posamezniki. Tehnično je ravnovesje (brez nujnosti padanja v grobe »krize«) že davno možno, politično pa še ne.

    Denar ima videz nečesa brezčasnega in brezprostornega, morda pomisel na posedovanje denarja spominja koga že kar na pojem »raja na zemlji«, vendar je v resnici še kako podvržen zakonitostim časa/prostora na katerem temelji. Igračkanja okrog prevrednotenj denarja so mikavna za vse finančno špekulativne poklice, ostalim pa logično prinašajo krivico in revščino, saj gre le za potegavščine z velikim radijem in časovnim zamikom, ki zato pri večini ljudi padajo pod prag zaznave. Logika preživetje v ožjem smislu na račun širšega smisla ima vedno zelo mikaven začetek (zaradi težke prepoznavnosti trika) in žalostne konce (periodične splošne krize). Kdo kaj počne pa je izsledljivo v času/prostoru. Vendar … inercija miselnosti, čeprav dokazano zgrešene, je velika in moči za samoiniciativnost še vedno primanjkuje. Zato pa se vzorec tudi ponavlja že ves čas odkar je svet povezan (zadnje stoletje). Tako se kaže naravni kriterij količine trpljenja, potrebne za voljo po spremembi, pri vseh osebah, razen tistih z lastno zavestno voljo po napredovanju. Slovenija je tako majhna, da »velikim in pomembnim« ne bi šla v nos, zato je po mojem primerna za novost (morebitni kasnejši posnemovalci sami nosijo odgovornost). Če prva poizkusi narediti kaj bolj smiselnega, je pa za to nujno, a vendarle tvegano, novost gotovo potrebna korajža in nekaj poznavanja temeljev teh pojavov, ki pa o njih redko kdo spregovori tudi kadar gre »zares« in zato ostajajo poznani.

    Tudi tokratna priložnost za ključne spremembe torej izgoreva v borbah med manjšimi interesnimi skupinami (upokojenci proti študentom, državni uradniki proti obrtnikom, lastniki prosti delavcem, …) in vzvodi krize delujejo dalje. Zavzel bom udobno mesto nekje na robu dogajanja in opazoval kako gre svet počasi in zanesljivo »v maloro«, zato da bom imel kasneje kaj zanimivega za pripovedovati. Hočem ohraniti svojo svobodno voljo, zato enako spoštujem in dopuščam tudi drugim, tudi če si škodujejo (dokler to počnejo na svoj račun). Ozkost vsebine referenduma prispeva svoj delček k podobi »Obdobja nespameti«. Dosti je, da ne nakladam preveč in preveč na splošno …

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.