Nove kazni za prometne prekrške – od 1. julija dalje

Nove – nižje kazni za prometne prekrške – klik – ki stopijo v veljavo 1. septembra 2012!

V petek, 1. julija, stopi v veljavo nova prometna zakonodaja, ki bo sistematično urejala preventivo, izobraževanje in nadzorstveno politiko – vsaj tako trdi ministrica Katarina Kresal. Za nas davkoplačevalce, ki smo veliko na cestah pa pomeni nekaj drugega – kazni za prometne prekrške se bodo precej precej zvišale in tako bomo s svojimi prekrški polnili državno luknjo.

Saj še pomnimo jokanja ministrice Kresalove ob nesreči v okolici Celja, ko je voznik peljal v nasprotno smer. Sedaj bo kazen za vožnjo v nasprotno smer na avtocesti – 1200 eurov in 18 kazenskih točk, če boste zapustili kraj prometne nesreče, vas čaka kazen – 1200 eurov in 18 kazenskih točk.

Kazen za vožnjo čez rumeno luč na semaforju vas bo stala med 120 in 200 euri, če pa boste prevozili rdeč luč pa boste za to plačali med 250 in 300 euri.

Če boste jedli mamile in vozili, vas bo to stalo po novem med 950 in 1200 euri in ob tem boste dobili še 18 kazenskih točk. Smešno pri tem je, da se alkoholiziranost smatra drugače kot droge. Namreč če vas bodo dobili alkoholizirane za volanom, potem lahko pričakujete kazen, če bo alkotest pokazal med 1,10 do 1,50 g alkohola na kilogram krvi med 800 in 1200 euri in 10 do 18 kazenskih točk.

Vendar se zvišanje cen še ne konča. Najhujše vas bo udarilo po denarnici, če boste vozili po naših cestah prehitro. In sicer za vožnjo v naselju so sedaj predvidene kazni:

• do 10 km/h – 80 do 100 eurov
• do 20 km/h – 250 do 300 eurov in 3 kazenske točke
• do 30 km/h – 500 eurov in 5 kazenskih točk
• nad 30 km/h – 1000 eurov in 9 kazenskih točk
• nad 50 km/h – 1000 do 1200 eurov in 18 kazenskih točk

Če boste s svojim vozilom preveč divjali na avtocesti, ali na hitri cesti, so predpisane kazni:

• do 20 km/h – 60 do 80 eurov
• do 30 km/h – 100 do 120 eurov
• do 50 km/h – 150 do 200 eurov in 3 kazenske točke
• nad 50 km/h – 300 do 400 eurov in 9 kazenskih točk

Samo delček iz novega cenika, na katerega bodite pripravljeni od petka naprej. In sedaj se bom resno vprašal, kdo v Sloveniji ima toliko denarja, da bi lahko delal prekrške na naših cestah? Ali je to, da se zvišajo kazni za prekrške edini način, da se uredi prometna varnost v Sloveniji pa je povsem drugo vprašanje.

Čez par mesecev bomo videli posledice teh kazni, oz. zmanjšanje števila mrtvih in poškodovanih na naših cestah.

In o tem sem pisal že v zapisu – Ali visoke kazni rešujejo življenja? iz leta 2008.

Ali visoke kazni torej rešujejo človeška življenja?

NE! Represija ni nikoli dobra za nobeno stvar. Tako tudi za zmanjševanje števila nesreč in posledično števila mrtvih ni dobra. V tem času, od kar velja nov, strožji zakon, opažm le eno stvar. Da so ljudje na cestah veliko bolj prestrašeni in vozijo veliko bolj počasi. Pa vendar, ali je to dovolj, da si bolj pazljiv in zbran med vožnjo?
Da ne bom samo kritiziral nov zakon. Zanimiv podatek je število zaseženih vozil v tem obdobju in število pridržnih voznikov, zaradi prevelike količine alkohola v izdihanem zraku. To je pozitiven učinek tega zakona. Ampak število mrtvih se ne bo zmanjšalo z višjimi denarnimi kaznimi.

Slovenske ceste so v precej slabem stanju.
Tudi obvoznica okoli Ljubljane je precej luknjasta, da o nekaterih odsekih na avtocestah, ki jih bodo kmalu, ravno v sezoni, začeli popravljati, niti ne govorim. Mogoče je še boljše tako, kajti s tem bodo regulirali histrost in promet na avtocestah, ki bodo po uvedbi vinjet že tako zelo preobremenjene. Ampak ceste so predpogoj za varno vožnjo. Kajti vsako leto pridejo na trg hitrejša, močnejša vozila, ki jih ljudje seveda kupujejo, vendar niso “primerna” za naše cestne razmere.

Slovenija ne premore poligona Imamo poligon, vendar ne za divjanje, ampak za varno vožnjo, kjer bi se lahko motoristi, ali vozniki avtomobilov varno “zdivjali”, če bi si to želeli. Nimamo poligona, kjer bi voznik začetnik preizkusil različne vrste kritičnih situacij in pri tem nikogar ne ogrožl. In tak proces bi bil obvezen del izobraževanja v avto šolah.

Avto ni orodje za reševanje lastnih problemov.
Nepozornost, prenapetost, brezobzirnost, agresivnost so spremljevalec vožnje ljudi po cestah. Namesto da bi voznik bil v avtu zbran, se pod stresom, spravi na cesto. Temu primeren je tudi njegov način vožnje in agresivnost, ki jo izkazuje.

Telefoniranje med vožnjo.
Zame osebno precej moteč faktor, saj sem se že večkrat zavedal, da sem prevozil kar nekaj kilometrov poti, ko nisem bil dovolj pazljiv na stvari okoli ceste in na sami cesti in tudi če bi me poskušal ustaviti policist, bi ga verjetno ne opazil.

Izobraževanje voznikov je dolgotrajen proces.
Veliko več časa bi morali posvetiti temu fenomenu – vozniku. Ni dovolj tistih 20 ur v avto šoli (oz. toliko je bilo dovolj v mojem času), da se naučiš vsega, kar potrebuješ na cesti, ampak bi morali s preventivno vzgojo začeti že veliko prej.