Če kdo išče inspiracijo za nedeljski izlet, potem definitivno priporočam izlet čez Vršič, do izvira Soče, mimo Kobarida, Tolmina in Kanala na Soči, ki je postal že skoraj stalnica enkrat na leto. Čudovita, neokrnjena narava, neskončno število kolesarjev, ki se spuščajo čez Vršič, trume motoristov in vozniki, ki imajo občutek da se je potrebno po cestah, kjer je omejitev 90km/h voziti maksimalno 30 km/h.

In seveda Soča, ki je stalnica teh krajev, ki se jih splača pogledati. Kot je že Iztok Mlakar v pesmi Soča zapisal:

Jest Soča, sz stabo rad reku bi kejšno besedo, če nečeš pej neč, bom pej samo te gledu, ko štufa an zmatrana tečeš po strugi, an delaš taku ku jest to, kar čjo drugi.

Ledeno hladna, ko stopiš vanjo začutiš bolečino nekje sredi možganov, vendar si ne moreš da ne bi poskusil zdržati nekaj časa v njej. In kljub bolečini je prijetno, ker njena barva očara vsakega obiskovalca – turkizno zelena, v nekaterih predelih pa postane reka povsem bela.