• 4 min. branja

Pred dvema dnevoma, ko sem imel par uric časa, sem se odločil za precej nenavadno zadevo – da preverim v avtomobilskih salonih različnih znamk odzivnost njihovih prodajalcev, oz. da se grem mystery shopping, vendar po svojih pravilih. Na žalost, ali mogoče srečo, ne bom omenjal avtomobilskih salonov z imeni, vendar bo verjetno marsikomu jasno za katere salone se gre. Izkušnje v dveh urah so precej zanimive in odražajo stanje na tem področju, ko si človek želi zapraviti 30.000 eurov in doživi precej zanimive stvari, predvsem pa sem se na koncu “šopinga” počutil precej “nekul” z odnosom nekaterih prodajalcev.

Osnovne želje pri novem vozilu so bile: majhen avto, cena nekje med 25-30K eurov, po možnosti štirikolesni pogon in čim manjša poraba – verjetno zelo pogoste želje in že velikokrat slišane. In seveda, izbral sem si uro okoli 16:30, da začnem s pohodom po salonih, ker se ljudje že počasi pripravljajo da bodo šli domov, oz. so že naveličani strank.

  • Subaru: ob vstopu v salon sem bil presenečen, saj ni bilo niti ene osebe v njem. Ne strank, kot tudi ne prodajalca. Še več, prodajalec je imel na mizi napisano, da ga trenutno ni in pripisano telefonsko številko, kjer je dosegljiv.

Salon je bil odprt in vozila v njem prav tako. Našel sem prospekte in cenik in razočaran zapustil Subaru salon.

  • Toyota: mlado dekle, predvidevam da študentka, me je pričakala ob vstopu v salon in me prijazno povprašala če potrebujem pomoč. Ko sem ji razložil kaj iščem, mi je svetovala RAV4, ki je edini avto s štirikolesnim pogonom. Ker sem želel biti provokativen sem jo vprašal če obstaja ta avto tudi v 3 vratni različici, kot je obstajal v prejšnji verziji. Vprašanje jo je mal zmedlo in mi je povedala, da lahko vpraša in dobi odgovor če želim. Seveda mi podatek ni bil tako pomemben in sem rajši nadaljeval z neprijetnimi vprašanji, ki sicer nimajo vezo z nakupom vozila.

Vprašanje se je glasilo – Novi Yaris. Ko veš, da si pametno porabu svoj keš – ali je to napaka ali je zanalašč takšen oglas. In odgovor je bil podoben zgornjemu. Ker je bila zelo prijazna in mi je popolnoma razložila vso dodatno opremo novega Yarisa – začuda je poznala tudi “touch screen” in zadnjo kamero, sem jo prosil le še za prospekte in cenik.

  • Lexus: znamka Lexus se mi je vedno zdela prestižna in tokrat sem bil prvič v njihovem salonu. V bistvu sem ga želel preskočiti, ker sem bil prepričan, da so cene Lexusov tako visoke, da lahko samo sanjam o njih.

In skoraj povsem drži to, da je Lexus zame krepko predrag. Vendar odzivnost prodajalca je primerna znamki – zelo prijazen, predvsem pa točno ve kaj prodaja. Ko sva ugotovila, da Lexus nima nič manjšega štirikolesnega, sem začel zastavljati vprašanja glede njihovega zadnjega hibrida. Kako deluje, kakšna je teža, kakšni so pospeški. Odgovori so bili hitri in predvsem natančni, saj sem imel v rokah prospekt in preverjal če držijo. Zelo zadovoljen z odnosom prodajalca, vendar malce razočaran, ker ni to v mojem denarnem segmentu sem se odpravil naprej.

  • Mercedes Benz: salon prazen, brez nakupovalcev, kot tudi brez prodajalcev. Po parih minutah sprehajanja gor in dol, pride prodajalec, ki mu razložim svoje, zgoraj omenjene želje. Ko me dvakrat premeri od nog do glave, mi pokaže avto za 42K eurov, ob katerem mu povem, da to ni želen cenovni razred. Potem mi pokaže še dražje vozilo, kjer ga zoper opozorim, da iščem cenejše vozilo, predvsem pa vozilo z manjšo porabo kot 8 litrov.

Imel sem občutek da sem mu povsem napoto v salonu in da je čas, da se poberem iz njega, ko ga vprašam še če obstaja serija A ali B v štirikolesni različici in dobim odgovor da ne. Ker se prodajalcu ni dalo razpravljati z menoj, oz. mi poskusiti ustreči v približno podobnimi stvarmi, kot sem si jih želel, sem se mu zahvalil za vso prijaznost, ki jo je premogel!

  • Honda, Mitsubishi: ob vstopu je imel prodajalec stranko, ki je bila precej sitna. Vendar se je zelo korektno vedel do nje, prav tako pa je na njena vprašanja odgovarjal profesionalno. Ko je stranka zapustila salon, se mi je prodajalec posvetil in mi ob mojih željah takoj predlagal rešitev, oz. konkreten avto s konkretno opremo in vsem kar sodi zraven.

Seveda sem poskušal biti provokativen in sem ga spraševal o kvaliteti vozil, predvsem pa o servisnih intervalih in njihovih cenah. In tudi za to je imel odgovore. Na koncu sem ga vprašal katere znamko vozila on vozi in dobil odgovor, ki je zadovoljil mojo radovednost. Odličen prodajalec, predvsem pa profesionalen odnos!

  • BMW, Mini: ko sem pred salonom zagledal Mini Coupe S, sem moral vstopiti vanj. In sem se začel sprehajati po salonu in si ogledovati vozila. Trije prodajalci so bili na telefonih in se pogovarjali s strankami, jaz pa sem čakal. Po nekako treh minutah, ko sem si ogledal že vsa vozila in vem vse njihove cene napamet, pristopi do mene prodajalec in se mi opraviči za čakanje, ker je imel pogovor s stranko.

Povsem razumem takšno stvar in mu razložim svoje želje. Vzame si čas in mi pokaže vozila, ki pridejo v upoštev in me povabi da se v vsakega vsedem in dobim občutek, ali mi takšen avto sede. Vmes je prodajalcu zvonil telefon, vendar je pozornost posvečal meni. Ker cene pri BMW ali Mini vozilih varirajo odvisno od opreme, sem ga prosil za predračun. Ko sva šla čez enega, sem se odločil, da mu še malce zagrenim življenje in da ga prosim še za enega. Brez problema si je vzel čas še za to. Če sem po prvih minutah v salonu bil prepričan, da ne bom obravnavan profesionalno, sem imel ob odhodu iz salona povsem drugačno mnenje in sem bil zadovoljen nad odzivnostvjo, predvsem pa profesionalnostjo!

Suma sumarum. Glede na različne odzive prodajalcev, bom verjetno ponovil vajo še na znamkah, ki jih nisem zajel v enem dnevu in posledično šele na koncu naredil primerjavo. Vendar je zanimivo, da se vozila še vedno prodajajo sama in v salonih še vedno niso ugotovili, da ljudje, ki bodo pri njih pustili 30 in več tisoč eurov niso samo številke, ampak jih je vseeno potrebno obravnavati malce drugače, predvsem pa imeti pravi odnos do njih!