Sprehod po Čopovi ulici v Ljubljani, pred štirinajstimi dnevi, je bil precej edukativen. No, v bistvu ne bi bil edukativen, če ne bi moje pozornosti pritegnila Bankarna, ki je nasprotno od NKBM poslovalnice “pred Magistratom” (ki mi skozi okno deluje vse prej kot banka) vseeno prostor, kamor si človek upa vstopiti. Vstopil sem tudi jaz, čeprav večino časa “pizdim” čez NLB, vendar glede na to, da imam pri njih svoje račune, me je zanimalo, kaj mi lahko ponudijo kot komitentu. Še bolj pa me je zanimalo ali na mizah v konceptni poslovalnici, kot so mi kasneje razložili da to je, ležijo iPadi?

Bankarna je prostor, kjer lahko obiskovalci (ni potrebno da so komitenti) dobijo brezplačna finančna svetovanja, se udeležijo predavanj, ali pa samo preberejo časopise, finančne revijo, posrfajo po internetu, ali spijejo kavo (jepa, zastonj kava!).

Sam koncept se mi zdi zanimiv, predvsem pa ni tako “sterilen”, kot so vrste za črtami v bankah, kjer je vse povsem neosebno. Sicer se nisem poglabljal v vse storitve, ki jih še nudijo v Bankarni, ker je do mene že pristopil Uroš, kot se je predstavil in mi bolj podrobno razložil sam koncept in smisel Bankarne.

Glede na to, da sem imel čas in da sem bil ravno pravšnje volje, da bi se z nekom prepiral (tako kot vedno), sem rekel da se zanimam za pokojninski nasvet, oz. za neke preračune, kako naj jaz varčujem za pokojnino. To je bila prva stvar, ki mi je padla na pamet, medtem ko mi je predstavljal ponudbo Bankarne. In ker je tudi Uroš imel čas, sva šla v njegovo pisarno na individualen pogovor, oz. na izpolnjevanje vprašalnika, preko katerega se dobi boljši vpogled na to, kako bi lahko varčeval za pokojnino!

Medklic: sam se že precej let zavedam, da ko bom jaz šel v “penzijo”, da ne bo več pokojnin kot jih poznamo sedaj, oz. da se bo ta sistem v katerega vplačujemo sedaj, moral nekoč enostavno podreti in bomo na stara leta lahko živeli od prihrankov (tisti, ki si to lahko privoščijo) oz. od naložb, ki jih bomo naredili za čas svoje zaposlitve.

Na spletnem mestu http://financni-nasvet.nlb.si/simulatorji je cel kup simulatorjev, s pomočjo katerih dobite neko oceno stanje, oz. trenutne situacije ki jo imate. Midva sva rešila dve simulaciji – Oceno pokojninske rezerve in Oceno zadolženosti. Med reševanjem, oz. podajanjem odgovor sem se dejansko začel počasi zavedati da o osebnih financah ne vem skoraj nič, oz. da je mogoče moja logika, da mora denar krožiti malce zgrešena za ta čas. Mogoče bi bilo vseeno super, če bi se to malček spremenilo, predvsem pa bolj pametno porazdelilo. Ampak do tega še pridem.

Glede na mojo situacijo, je bil Uroš povsem presenečen nad mojo Oceno zadolženosti, kajti v tem trenutku je to stanje precej drugačno kot je stanje povprečnega Slovenca – brez kreditov, brez lizinga, predvsem pa z neko določeno količino denarja na strani, za vsak primer, če bi človek izgubil službo recimo (hmm). Glede na to, da imam neke police rentnih zavarovanj in da gre mesečno kar lep znesek za to, mi je Uroš svetoval da premislim, koliko se mi to splača, oz. kako je z dvigom denarja iz takšnih zavarovanj – seveda sem se spomnil kako je – denarja ne moreš dobiti, oz. ga lahko dobiš veliko manj, kot si ga plačeval. In to je prva stvar, za katero sem se odločil na licu mesta je, da preverim kaj vse hudiča jaz sploh plačujem in koliko je kje denarja! Nimam pojma, ker me nikoli ni zanimalo, oz. se nikoli nisem ukvarjal s tem.

Pogovor z Urošem je trajal več kot uro in pol in v tem času mi je razložil tudi njihovo ponudbo skladov in ostalih finančnih možnosti, ki jih ponujajo. Glede na to, da sem analfabet na tem področju je bilo zame vse skupaj precej koristno, oz. sem požiral informacije. In najlepše pri vsem tem je, da mi ni želel ničesar prodati, oz. vsiliti, kot sem bil do sedaj navajen od zavarovalnih agentov, ki bi radi samo par minut mojega časa, na koncu pa sem, samo da sem se jih znebil, podpisal vse in plačujem še sedaj nekaj, kar niti ne vem kaj.

Bankarna mi je kul, predvsem pa mi je všeč odnos do strank, kjer se stvari ne prodaja, ampak se poskuša pomagati in usmerjati ljudi, predvsem pa jim svetovati. Škoda, ker celotna NLB ne deluje po takšnem principu in ljudi ne obravna kot ljudi, ampak zgolj in samo kot TRR številke!

Na mestu je zahvala Urošu za njegov čas, predvsem pa za nasvete in pogled, predvsem pa za razjasnitev pojmov, o katerih do sedaj nisem imel pojma (in sem to tudi rade volje priznal). V Bankarno se bom definitivno še vrnil, pa čeprav bo to samo za to, da popijem čas (glede na to, da ne pijem kave!).

One Response to V Bankarno po pokojninski nasvet

  1. kiki says:

    Kakšen mesec dni nazaj sem želela uporabiti bankomat na Čopovi in tudi sama presenečano odkrila, da je NLB odprl Bankarno. Takoj, ko sem vstopila, sem videla, da je v Bankarni nekaj narobe. Dve gospe srednjih let sta se spravljali na tamkajšnjo uslužbenko. Iz konteksta sem razbrala, da sta v prišli na bankomat in nista vedeli, da je bankomat postal Bankarna. Gospa uslužbenka jima je ponudila kavo in ju povabila na brezplačno svetovanje. Častitljivima gospema se je to zdelo nezaslišano, nesramno in nasploh neprimerno. Onidve sta želeli samo na bankomat … “Potem pa takoj nekaj prodajate in nas silite v nekaj in da nekaj podpišemo. Banda NLB-jevska. Koliko denarja smo vam že dali iz proračuna? A za takle luksuz ga porabljate. Mi ubogi državljani pa smo brez denarja itd.” Gospa uslužbenka se je poskušala braniti in jima dopovedati, da gresta lahko samo na bankomat, če hočeta. In da če se odločita za posvet, je ta itak brezplačen. Nalajali sta jo kot cucka. Naj omenim, da je ena od ubogih gospa nosila Max & co. majčko. Druga pa perle za vratom in hudo dobro torbico v roki.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.