Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste kupili izdelek, ki ste ga “nujno nujno” potrebovali in ko ste ga prinesli domov, ste ugotovili, da je na njem cel kup nalepk, ki jih ni mogoče spraviti iz izdelka z nohti – ker se trgajo, niti ne gredo dol pod vročo vodo… In ste preklinjali uvoznika, ki se mu zdi škoda investicije v malce bolj kvalitetne nalepke, ki se ne trgajo, ali pa ne puščajo lepila na izdelku!
Tipičen primer, ki se lahko zgodi meni – v trgovini nabaviš čajnik, ki mimogrede niti ni poceni in ko ga želiš doma postaviti na indukcijsko ploščo, še pravočasno ugotoviš, da sta na spodnjem delu dve nalepki. Ker je želja po čaju velika, se nalepk lotiš z nohti in ko vidiš, da to ne bo šlo tako, kot si si predstavljal, uporabiš vročo vodo. Ne, niti to ne pomaga. Vzameš WD-40 in pošpricaš nalepki in čakaš. Malce se vse skupaj premakne, vendar to ni to. Čajnik na koncu konča v pomivalnem stroju in med čakanjem, da se opere, jaz pizdim nad uvozniki in njihovimi poceni nalepkami na izdelkih! Ja, razpizden sem, ker nisem pil čaja iz novega čajnika in ker sem porabil 5 minut življenja, da bi odstranil prekleto nalepko in mi ni uspelo!!!
Pa vendar ni problem samo v nalepkah, saj je prav tako moteča etiketa pri oblačilih, s katero ponavadi strgaš oblačilo, ko jo želiš na silo odstraniti in ne uporabljaš škarij. In ja, očitno so te stvari narejene z namenom.
Me ‘veseli’ da to še koga moti, ne samo mene. Ko odkriješ učinkovit način za odstanjevanje (včasih se mi zdi da se je tudi s špiritom to odstranjevalo), mi sporoči ;)
naj uvozniki zacnejo uporabljati plastificirane nalepke, pa se ne bo treba ukvarjati z nacini odstranjevanja nalepk :)))
100% se strinjam, tudi mene to razpizdi – še najbolj, ko gre za darila!
V knjigarnah se je sicer pred časom dobilo nek ‘edigs’ – torej prozorno tekočino v enaki ambalaži, kakršno je imel edigs, s katero si napocal nalepko in je šla potem dol. Stvar je učinkovito delovala, vkolikor nalepka ni bila zgoraj plastificirana – tisto, je bilo treba najprej vsaj malo razpraskati, preden je stvar prijela.
uuu.. tocno.. darila in nalepke.. ponavadi pri meni izgleda to kot boj na bojiscu – predsvem grdo in neokusno :) ko poskusam spraviti nalepke iz darila
Beli špirit raztopi lepilo. Seveda pa ima svoji učinkovitosti primeren vonj. Bi moral še vedno potem dat v pomivalni stroj ;-)
Pa seveda ne gre uporabit, če je nalepka na kakšnem materialu, ki bi ga lahko beli špirit poškodoval…
to imajo verjetno v lekarni? bom danes sel iskat, ker tudi pralni stroj ni naredil nicesar :)
mavrica, bauhaus, merkur in podobni.
Preizkuseno deluje, ce nalepko pogrejes z vzigalnikom. Dol jo spravis iz katerega koli m aterjala – tudi papirja.
“to imajo verjetno v lekarni? bom danes sel iskat, ker tudi pralni stroj ni naredil nicesar :)”
A še v pralni stroj si ga vrgel? Ni nič ropotalo? :)
loool.. pomivalni je bilo misljeno.. stres in jeza naredita svoje :)
Plastificirane nalepke ne pomagajo. Oz. najbrz je odvisno od tega, na kaksni temperaturi in vlagi je bil izdelek hranjen. V odvisnosti od tega je velika verjetnost, da bo nalepka sla dol, lepilo pa bo ostalo na povrsini (tako se mi je zgodilo ze na ene dveh laptopih).
Sicer pa po mojih izkusnjah pomaga bencin. :D Tisti “za gospodinjstvo”, “za ciscenje” ali kaj ze pise gor. Aceton pa raje ne. ;) Za pristase bolj suhega ciscenja pa kaksen ornk selotejp: nalimas cez ostanek nalepke, potem pa ornk povleces stran – ce bo vse OK, bo za sabo potegnil se tiste kose nalepke ali lepila, ki so bili spodaj (seveda je to potrebno veckrat ponoviti).
Preizkušeno deluje, če nalepko pogreješ s fenom. Videl v trgovini, kako so trgovke odstranjevale stare in potem lepile nove.
najlepsa hvala za ta nasvet.. ki je bil res ucinkovit :) cajcek se ze kuha!
HVALA!
Ja, mene to tudi zelo moti in ne vem zakaj ne poštudirajo nalepk, ki bi se enostavno odstranile. Pa saj vendarle ne gre za vinjete :) Ne vem no, 21. stoletje in vedno znova se srečujem z lepilom na najbolj vidnem mestu artikla… :S
Fen segreje lepilo in ga odstraniš skupaj z etiketo. Nekaj malega ga sicer ostane. Za te ostanke pa se uporabijo vlažni robčki (za nežne otroške ritke) ki so uporabni še vse za kaj drugega, kot le za njihov osnovni namen. Poskusite, je vredno.
To lepljenje s poceni paprijem, ki se razcefra v 100 delov, bi moral prepovedat, pa to ni normalno. A kdo ve, a je to marsikje, ali je to predvsem naša folklora?
Sicer pa gre skoraj vsaka nalepka z lahkoto dol, če jo premažeš z (jedilnim) oljem,
pustiš kakšne pol minute, pa odlepiš v enem kosu, vključno z lepilom.
Sam je pa zoprno, ker moraš potem še vedno oprat, ker je mastno od olja.
Sem bil pa pred parimi leti prijetno presenečen, ko sem v eni od bencinskih črpalk na Azurni obali zagledal pakiran literski sadni sok z veilkim napisom “Hruškov sok” (v slovenščini).
Ko sem ga obrnil, sem videl, da je na drugi strani napis v francoščini.
Ne, ni šlo za Fructal, pač pa za francoski sok e.Leclerca, ki je bil očitno prvotno namenjen slovenskemu trgu.
Bravo e.Leclerc, vsaj en, ki se (včasih vsaj) izogne nalepkam.