Marin Medak in ekipa se odpravi čez Atlantik in se sooča s problemi!

Marin Medak je tisti pogumni Slovenec, ki je s kajakom prispel iz Savudrije na Zakintos v 31. dneh in ki je s Simonom Osborneom uspešno preveslal obalo Južne Koreje 2011. Vendar se ni ustavil – odločil se je za precej večji podvig, od prej omenjenih – preveslati Atlantik. Dolgo časa je iskal sponzorje – očitno podjetja v Sloveniji rajši mečejo denar skozi okno, kot pa da bi pomagala pri takšnih podvigih – in na koncu našel sponzorja – Tušmobil!

Posadko TransAtlantik sestavljajo: Marin Medak, Simon Osborne, Stephen Bowens in Alastair Humphreys.

Štiričlanska slovensko-britanska ekipa bo s Kanarskih otokov veslala do 4.700 kilometrov oddaljenega Barbadosa. Za pot bomo predvidoma potrebovali od 45 do 60 dni. Barko bomo poganjali 24 ur na dan v dveurnih izmenah. Dve uri bomo veslali, dve uri počivali, dve uri veslali … in tako do konca. Vse to brez spremstva.

In danes me je presenetil Marinov zapis na njegovem blogu – Neprofesionalnost Luške kapitanije Koper in nesmiselni zakoni Ministrstva za promet kjer opisuje vso kalvarijo, ki jo je imel s poskusom registracije barke, s katero bodo prečili Atlantik:

Barka s katero bomo veslali čez Atlantik bo plula pod britansko zastavo. Namen tega zapisa je izpostavitev neprofesionalnosti Luške Kapitanije Koper in nesmiselnih zakonov Ministrstva za promet, v upanju, da se bodo pomorski zakoni in odnos uslužbencev, ki te zakone uveljavljajo, spremenili na bolje.

Upam, da bodo tisti birokrati, ki so v službah zato, da grejejo stolčke in da so nečloveški, prebrali Marinov zapis, predvsem pa da se bo kdo pri nas vprašal, zakaj imamo zakone in stvari, ki so povsem nečloveški! Ne živimo več v 19. stoletju!!

Če na kratko povzamem, eden izmed klasifikacijskih zavodov, ki do sedaj ni obravnaval še nobene veslaške barke, bi moral ugotoviti, da je barka, ki je dvakrat prečila ocean, ustrezna za Atlantik. Morali bi mi izdati potrdilo, da je barka res dolga 8.8m in čisto zares široka 1.8m. Strokovno izmerjeno!
Ironija zbirokratizirane države, ki uničuje samoiniciativnost ter aktivno prelaga (ne)odgovornost iz enega kupa na drug, v vsej svoji veličini.

Kar boste prebrali bo zvenelo, da mi je tuje slajše od domačega, a na žalost v tem primeru to drži. O Falmouth Coast Guard lahko govorim le v superlativih. Profesionalci, ki vedo zakaj so v službi. Barko smo vpisali v Small Ships Register v borih 2 minutah, prek spleta. Nato pa so nas povabili v njihov centru za koordinacijo in reševanje, s katerim pokrivajo vzhodni del severnega Atlantika, ter nam predstavili, kaj lahko oni naredijo za nas. Skoraj sem padel na rit, ko sem slišal te besede.

Marin in ekipa, tako kot na podvigu po Koreji, tudi tokrat pobira donacije za Društvo KROS, ali Leukaemia & Lymphoma Research – http://www.transatlantik.si/doniraj!

Prav tako pa bo odpravo moč slediti:

 

Srečno!