N’Toko – Miha Blažič @ MC ZoS – fotografije

N’Toko – Miha Blažič je imel včeraj odličen, kakopačdrugačen, nastop v Mladinskem centru Zagorje ob Savi v okviru Festivala urbane kulture. Pred njim bi moral nastopiti tudi Unknown, vendar je zaradi bolezni, v zadnjem trenutku odpovedal nastop. N’Toko tokrat ni bil v svojem elementu na odru, ampak je zaradi problema s kolenom skoraj cel koncert odsedel. Vendar to ni spremenilo moči in hitrosti njegovih besed. In kljub temu, da je bil koncert slabo obiskan, je dokazal, da resnično uživa v tem kar počne.

In sedaj k zgoraj omenjeni slabi udeležbi koncerta! Vstopnina za koncert je bila 3 eure, za kar v Ljubljani ne dobiš niti piva. Pa vendar je očitno tudi to preveč za folk iz Zasavja?! Oz. zastavljajo se mi je drugo vprašanje – kaj hudiča počne moja generacija ob sobotah zvečer? Ali smo res tako stari, da ne spravimo več svojih tolstih riti iz zavetja doma, kjer cele vikende presedimo pred televizorjem?

Kaj pa mlajša generacija? Kaj počne ob sobotah zvečer, namesto da bi uživala v poslušanju čudovitih besednih povezav, ki jih sklepa N’Toko in katerih resničen mojster je! Ali je resnično vsak dober koncert v Zasavju obsojen na propad, ker na njem ne bo dovolj obiskovalcev – no, če sem iskreno pošten, sam imam veliko rajši takšne, bolj intimne koncerte, kjer se po koncu koncerta lahko pogovoriš z nastopajočimi, predvsem pa se ti ni potrebno gužvati!

Delček teksta Nevera je opij za ljudstvo, ki je bil objavljen v Mladinini posebni izdaji – Alternative 2011!

Obstaja zanesljiv način, kako ugotoviti, ali ste Slovencelj. Če ste kdaj za koga rekli, da je Slovencelj, potem ste zadostili glavnemu kriteriju slovencljavosti: Slovencelj v vseh vidi Slovenceljna. Razen v sebi.

Med na internetu objavljenimi poročili slovenskih medijskih ponudnikov poiščite kako dobro novico (to vam zna vzeti kar veliko časa in na koncu boste le stežka prišli do kakega banalnega poročila o rešenemu psu, ki je padel v vodnjak), novico si polinkajte na vaš Facebook profil, zraven dopišite kak kičast komentar (“Kako lepo, rešili so Brunota!”), ter počakajte na odzive. Čakate. In čakate. In čakate…Nič. Morda vam je link polajkala kaka prijateljica, ki je mahnjena na pse, kake večje reakcije od tega pa ne boste dobili. Potem pojdite drug dan spet na isto stran in tokrat polinkajte prvo slabo novico, ki vam pade v oči (ta bo praviloma prvi s krepko tiskanimi črkami objavljen headline, ne bo se vam treba pretirano truditi), ter dodajte kak besen komentar (“Jebemti Pahor! Mrš!”). Rezultat bo takojšen, zgornji levi kotiček ekrana vam bo ves dan rdeče utripal od obvestil, da je nekomu všeč vaš link, pod objavo pa se bodo hitro risala čreva komentarjev istomislečih ljudi (“Matr, ta nas bo res na kanto spravu!”).
Voila! Postali ste revolucionar! Reformator! Državni heroj!
Eden izmed dveh milijonov takšnih.

Nekdo je dobro opazil ta pojav na spletnih socialnih omrežjih in ga pokomentiral z izjemnim vprašanjem: “Če pišeš o herojstvu si hlapec, če pa o hlapčevstvu, si heroj?”