Časopis Dnevnik ja naredil anketo, kjer so štirinajst domačih urednikov povprašali po njihovih najjubših kolumnistih. In rezultati so prav zanimivi, saj je na prvem mestu Marko Crnkovič skupaj z Vladom Miheljakom. In kakšna je obrazložitev za Marka Crnkoviča? (vir)

Marko Crnkovič Delo: Tako kot Miheljaka si je Crnkoviča izbralo po šest slovenskih urednikov, ki pa njegove kolumne cenijo iz zelo različnih razlogov – bivši pisec Teleksa, Mladine, Razgledov, Dela, Dnevnika, Žurnala… je po mnenju Petra Frankla peresa najbolj vešč avtor, ki zna ljudem, ki so na oblasti, povedati, kar jim gre. Francija Valjavca s Siola fascinirajo njegova zanimiva izvajanja in miselne akrobacije, medtem ko je Branko Čakarmiš prepričan, da je Crnkovič najbolj tranzicijski kolumnist, “saj so se v zadnjih dvajsetih letih vrednote njegovih stavkov bistveno spremenile. Ni se pa spremenil njegov ‘zviška’ stil.

In ja, se strinjam s Čakarmišem, kot se verjetno tudi velika večina ostalih, ki so prebrali zgornji stavek. Glede na to, da sem imel že par “konfliktov” z Markom, sem se temu prav nasmejal in se spomnil dogodkov iz leta 2009:

Marko Crnkovič, kolumnist, urednik Blogosa, bodoči direktor direktorata za medije,…
V sobotni kolumni z naslovom Kako lahkotno je biti Slovenec!, uporabi del mojega teksta iz zapisa Narod, ki se sramuje svoje preteklosti, nima prihodnosti:

Samo primer: “Pokopljimo zgodovino, uničimo vse, kar se uničiti da, spremenimo zgodovino in postavimo obeležja Hitlerju, Mussoliniju, domobrancem, ustašem, belogardistom, črnorokcem… Poimenujmo ulice po Janši, Rodetu, Grimsu, Stresu, Rožmanu in njim podobnih. Vsem, ki so se vrnili iz Argentine, dajmo trge in poimenujmo reke po njih. Spremenimo Slovenijo v Janševino! In bodimo hlapci cerkvi in klečeplazimo pred drugimi! Sram me je, da se v deželi, kjer živim, to dogaja! In če sedanja izvoljena oblast ne bo dala odgovora na to provokacijo in se bo skrivala za konsenzom, pljunem tudi nanjo! Volil sem spremembe, ne pa sranje, ki ga imamo sedaj! Pfuj!” (Ti stavki so reakcija nekega blogerja na poziv SDS. Pa niti niso najhujši.)

Drži.
Jaz nisem Marko Crnkovič (in to je zadnja stvar, ki bi si jo lahko zaželel), ki tiste, ki se ne predstavljajo s polnim imenom in priimkom imenuje svojat.
Jaz sem samo NEKI BLOGER! Povsem nepomemben ob vsej pomembnosti Marka Crnkoviča, minoren in nevreden omembe.

Eh, ja, se zgodi!