Verjetno se je vsakomur od nas že večkrat zgodilo, da se je moral identificirati z osebnim dokumentom na različnih krajih – v banki, pri podpisu pogodb, pri prehodu meje, nakupu vozila.. In vedno znova se pojavi vprašanje, kaj šteje za uradni osebni dokument, saj tistega, ki ga sicer želijo od nas, v danem trenutku nimamo s seboj. Osebni dokumenti so javne listine, ki so opremljeni s fotografijo in jih je izdal državni organ. Javne listine so:

  • osebna izkaznica
  • potna listina
  • obmejna prepustnica
  • vozniško dovoljenje
  • orožni list
  • potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna

V primeru, da vas policist “legitimira”, oz. da zahteva od vas identifikacijo, lahko uporabite katerega od zgoraj omenjenih osebnih dokumentov. Vendar pazite – Zakon o osebni izkaznici (18. člen) pravi – kazni so precej visoke, v primerjavi s samo izdelavo osebnega dokumenta! :
Z globo od 200 do 830 eurov se kaznuje za prekršek državljan:

  • ki nima osebne izkaznice ali veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (drugi odstavek 2. člena)
  • ki na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, noče dati na vpogled osebne izkaznice ali javne listine (prvi odstavek 3. člena)

In potem pridem do primera, ko uslužbenka na banki, ko želim dvigniti denar od mene zahteva osebni dokument, ki ga seveda nimam s seboj in se začne prepričevanje, da za dvig denarja pa res ni potrebe po osebnem dokumentu (saj se vam je to že zgodilo?).

Naša informacijska pooblaščenka je podala svoje mnenje –  da to ravnanje ni v nasprotju z ZVOP-1 –  Posredovanje osebnega dokumenta pri dvigu gotovine na banki in ga tudi obrazložila:

Pooblaščenec meni, da referentka, ki ob dvigu gotovine zahteva vpogled v osebni dokument plačnika, ne ravna v nasprotju z ZVOP-1. V izogib goljufijam in za zavarovanje lastnih koristi je celo njihova dolžnost, da preverijo identiteto posameznika. Seveda pa to ne pomeni, da bi imela referentka avtomatično pravico tudi fotokopirati osebni dokument. O tem več v spodnji obrazložitvi.

In še na eno zanimivo stvar sem naletel pri informacijski pooblaščenki in početju, kateremu smo velikokrat priča – namreč kopiranje (skeniranju) osebnih dokumentov, kar radi počnejo povsod, vendar je jasno definirano, kdo lahko to stori in pod kakšnimi pogoji – vendar se tega zaveda le malo ljudi.

Kopiranje osebne izkaznice in potnega lista

Kopiranje osebnih dokumentov je v skladu s 3.a členom Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk) in 4.a členom Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (ZPLD-1), oba Uradni list RS. št. 44/08, možno samo v primerih, ki jih določa zakon.

Ko vam bo naslednjič kdo želel skenirati dokumente, oz. narediti njihovo kopijo, se vprašajte ali to sploh lahko stori in zakaj to potrebuje! Previdnost ni nikoli odveč!