Hotel Valamar Bellevue Rabac, je zadnji hotel v mestu Rabac in se diči s štirimi zvezdicami, lastnim bazenom in z obalo pod njim, ki nosi modro zastavo. Je novejši hotel in posledično je tudi urejen precej trendovsko in poln. In jaz poskušam biti pozitiven človek, ampak vseeno včasih določene stvari, ki jih plačaš, niso takšne kot bi lahko bile in si zaslužijo konstruktivno kritiko!

Booking.com Tonight aplikacija se je zopet izkazala za odlično – namesto 165, sem dal 125 eurov za polpenzion na dan. Slednje je bila napaka! Par minut pred odhodom od doma v Rabac, sem rezerviral sobo v dotičnem hotelu in ko sem čez dve uri prišel na recepcijo, so malce čudno pogledali mojo rezervacijo, saj je bila prva opravljena preko tega sistema. Ker soba še ni bila pripravljena, so prosili za kakšno uro, da vse skupaj pripravijo.

Vsi vemo, kako je, ko prideš na morje, da bi rad skočil vanj in zaplaval. In točno to sem počel naslednji dve uri. Užival v čistem morju, nepreveliki gužvi, predvsem pa v vročem soncu. Ko sm čez dve uri prišel na recepcijo, še vedno ni bilo sobe! Izgovor je bil na veliko število turistov, ki so prišli taisti dan. Predvsem pa mi je v oči padla gužva pred recepcijo. Pa vendar sem si mislil, “na odmoru si”, nikamor se ne mudi. In čakal. Čez nekaj časa se zopet postavim v vrsto in vprašam isto osebo že tretjič, če bom dobil sobo, da grem lahko pod tuš in se lahko v miru spočijem. In še malo sem čakal, potem pa mi je, sicer prijazna receptorka sporočila, da so me “upgrejdali” v depandanso – ponavadi so bili to slabši deli hotela, vendar je tukaj ravno obratno. Veliko večja soba, predvsem pa bolj mirno, kot v hotelu, kjer je cel kup otrok. Zadovoljen!

In potem je prišla večerja, ki je vključena v ceno. Ker je hotel precej poln, sem rekel, da bi bilo mogoče boljše iti na večerjo po prvem navalu – to je ob 19. uri. In sem prišel tja ob 19:45. Vendar na žalost ni bila prosta NITI ENA miza! #WTF, dobesedno. Hotel, ki nima dovolj kapacitet, da bi vsi ljudje lahko naenkrat jedli? Ker je bil dan popoln in nisem želel pizditi nad tem, sem povprašal “šefico sale”, če je kje kakšna miza. Povedala je, da naj počakam in da me bodo poklicali. In sem čakal na terasi, kjer se je “one man band” pripravljal na večerno zabavo. In sem čakal in gledal, kako starejši turisti hodijo mimo in dobijo mize. Nisem bil edini, ki je čudno gledal, zakaj se to dogaja.

Po natanko 42 minutah se je sprostila miza in med pizdenjem na natakarico, ko sem ji povedal, da se mi res mudi naprej, ker sem bil dogovorjen ob natančno določeni uri in precej nerad zamujam in da takšen odnos res ne more biti njim v čast, mi je odvrnila, da so oni samo zaposleni v hotelu! Jeap, točno to – ampak vsak naj se potrudi po svojih močeh in svet bo precej lepši. Namreč z zelo malo truda, kar sem ji kasneje tudi predlagal in delitvijo miz, bi lahko postregli vsem gostom, ki so v hotelu. Kul, sem pomirjen, imam mizo in Coca Colo!

Odpravim se na prvi sprehod po hrano. Ko zagledam listek lignji na žaru (nobene ribe niso imeli!, vendar so imeli čevape!) in gledam kje so, to vprašam kuharja in mi preprosto odgovori “nestalo”. #WTF – polna sala ljudi, njim zmanjka ene izmed jedi in njemu se jebe za to! Vzamem tri čevape in grem za mizo, ko pride “šefica” sale” z rakijo in se mi začne opravičevati za čakanje na mizo. Ok, kul odnos, vsaj to. Povem ji, da je vse kul, ampak da način, da mi kuhar reče, da ni več lignjev, pa ni ravno kul. Začne se opravičevati in leti notri. Jaz navalim na sladice, ki jih btw tudi že zmanjkalo, oz. zmanjkalo je tistih najboljših. Vmes vzamem še eno sadno solato s prelivom in ko prvič dam v usta ugotovim, da je pokvarjena – kisla – tisti okus, ko nekaj že postaja kislo. Čez par minut pride “šefica sale” in pove, da bodo lignji čez 15 minut, da je uredila vse. Seveda sem bil v polnem zanosu in sem ji povedal, da je tudi sadna solata pokvarjena. Bilo ji je resnično nerodno – želela je da je pijača na račun hiše, spraševala če bi kaj posebnega.. Ampak sem se ji zahvalil in povedal, da jo povsem razumem, ampak da tudi jaz pričakujem storitev, ki sem jo plačal – pa sicer nisem ravno “zajebana stranka”. Prijazno mi reče, da bom imel naslednji dan najboljšo mizo rezervirano, vendar ji odvrnem da ne bo naslednjega dne zame v tem hotelu, kar verjetno dovolj pove o mojem razočaranju nad njimi.

Ljudje dejansko ne potrebujemo veliko, potrebujemo pa nekaj osnovnih gradnikov, da smo srečni. In čakanje 42 minut na večerjo, definitivno ni ena izmed stvari, ki bi me osrečevala, sploh ker sem bil dejansko dogovorjen za naprej in sem želel izkoristiti večer. Ampak takle mamo. Če obstajajo pričakovanja, se nam vse poruši.

No, zdajle sem ravno iz eno urnega jutranjega plavanja in povsem pomirjen. Ali bi šel še enkrat v ta hotel? Ne! Obstaja še n-hotelov in tam, kjer sem doživel takšno izkušnjo, me ne bodo več videli. Bom rajši poskusil odkriti kaj novega, drugačnega, kjer se bom počutil kot gost in za to seveda primerno plačal!

p.s.: tudi interneta ni v depandansi, ampak to sploh ni problem, saj imam Bonbon sim kartico za najcenejši internet na Hrvaškem!