O napitninah sem pisal na blogu že dvakrat. Prvič leta 2006, v zapisu Napitnine in drugič leta 2009, v zapisu Napitnine v času recesije in eura. En poudarek iz vsakega zapisa o napitninah, ki se mi je v tistem času in okolju zdel pomemben in še sedaj, po šestih letih, vso stvar gledam povsem enako kot takrat. Torej se v primeru napitnin nisem ravno spremenil, oz. spremenil pogleda nanje.

Gres na bencinsko in ti nekdo ocisti stekla in mu pustis 200 sit. Gres v restavracijo na kosilo in mu pustis 10% od zneska racuna. Gres v trgovino in pustis prodajalki drobiz, ki ti ga vrne. Gres v lokal na pijaco in pustis 300 sit. In to vse v enem dnevu. Prav zanimiva je ta navada napitnin. In ce ne pustis napitnine, te marsikdo prav cudno pogleda, ali pa skoraj da napizdi. Pa se mi poraja vprasanje. A dobi delavka za tekocim trakom, ki ima ze tako zelo nizko placo, kdaj napitnino? A dobi en smetar, ki cel dan prezivi zunaj, kdaj napitnino? A dobi ena tajnica v pisarni, ki pridno in vestno opravlja svoje delo, kdaj napitnino? Ne dobi.

Sedaj imamo euro in recesijo. Odločitev, kolikšna bo napitnina je stvar posameznika. Vendar ko mi prijazna “študentka” očisti vetrobransko steklo na bencinski črpalki, sem v dilemi. Naj ji dam 1€, ali 2€? Po drugi strani sta 2€ precej visok znesek (ponavadi 1/20 zneska za gorivo, ki gre v rezervoar), oz. steklenička Coca Cole v lokalu.
Kaj pa v lokalu? Ko ti neprijazen študent vrže pijačo na mizo, zraven polije kavo po krožniku in niti na misel mu ne pride, da bi ga zamenjal. Ali si zasluži napitnino?

Stvari se niso veliko spremenile v teh šestih letih. Napitnine še vedno dajem, vendar sem veliko bolj izbirčen komu in koliko. Namreč napitnino dejansko namenim za vzpodbudo, oz. za dobro in kvalitetno postrežbo, storitev, ali pa prijaznost osebja. Na višino napitnine vpliva več faktorjev:

  • kvaliteta storitve, oz. hrane v primeru restavracije
  • znesek na računu, od katerega je odvisna tudi višina napitnine (5-10% zneska)
  • prijaznost osebe, oz. njen odnos
  • samo počutje, ki sovpada z zgornjimi faktorji

In ja, še vedno rad dam napitnino, če nimam občutka, da me je nekdo “nategnil na suho”, oz. če se mi vse skupaj ne zdi “nateg”, kar pa priznam, da se mi v sedanjih časih zdi velikokrat. Namreč razne kave v lokalih po 2€ in več, ali pa naravni sokovi po 3€ in več, so mi krepko precenjeni – ne glede na lokacijo lokala, ali prijaznost osebja. S slednjim imam še vedno največje probleme, kajti v večini primerov postrežba ni primerna, kajti dvomim, da sem s kom od osebja dejansko kdaj skupaj “pasel krave”. Po drugi strani pa mi ni problem plačati 10 € za naravni sok, ko je postrežba in vse ostalo na vrhunskem nivoju.

Kot leta 2009, imam še vedno problem z napitninami na bencinskih servisih. 2€ ni tako malo, vendar 1€ pa se mi vseeno zdi premalo, če so stekla na vozilu očiščena, kot je potrebno, predvsem pa, če me je oseba pred tem vprašala, če si želim, da mi jih očisti (namreč, če imam namen čez minuto zapeljati avto v pralnico, potem se mi zdi to povsem brez veze). Ker na bencinskih servisih plačujem s karticami, ponavadi vprašam “študente”,  če jim mogoče lahko kaj prinesem iz trgovine (sladoled, pijačo…). Ampak ponavadi tega nočejo in imajo radi gotovino. In jih povsem razumem.

In za zaključek še en del iz prvotnega zapisa o napitninah:

In potem se vprasam, a jaz hodim v sluzbo, da dajem drugim? Potem bi lahko to odstel v napovedi za dohodnino? Mogoce bi bil lahko donator leta? Vem ja, butaste ideje, ampak stvar je precej zanimiva, ce zacnes razmisljati o njej. Pa vendar povsem preprosta! Se pac odlocis in ne dajes vec napitnin. In prisparas denar, ki pa ga zapravis za kaj drugega :) Denar pac mora kroziti. Odlocitev je odvisna od posameznika!