Družbeni mediji in predsedniški kandidati – par nasvetov

Bitka za volivce, ki bodo oddali glas za svojega kandidata na predsedniških volitvah že poteka. Borut Pahor bo ugajal vsem in bo naredil vse, da bi si pridobil pozornost, Danilo Turk je včeraj zvečer izjavil, da se mu zdi Twitter vulgaren (s čimer se načeloma povsem strinjam), Milan Zver je v tej bitki precej neopazen, Monika Malešič se je oblekla v državno zastavo, Artur Štern se bo zopet spravil v nabiranje podpisov..

Seveda pa se bodo vsi, bolj ali manj trudili, da bi si nabirali glasove na družbenih omrežjih, ki jih v Sloveniji vsi obvladamo v “nulo”. Nekaterim bo uspelo, drugim malo manj, tretji pa bodo ugotovili, da to niso kanali, kjer bi bili prisotno njihovo volilno telo. In s slednjimi se celo strinjam, saj polagati vse upe v novodobne medije je precej Sizifovo delo!

Par mojih nasvetov za kandidata za predsednika države na letošnjih volitvah in družbena omrežja

Ker stavim na svojega kandidata in se zavedam, da mu bo uspelo zmagati na volitvah je celotna strategija zasnovana v dveh korakih

• čas pred volitvami (ki ga vsi izkoriščajo)
• čas po volitvah (ko vsi pozabijo na volivce)

Čas pred volitvami – vzamem dve družbeni omrežji in spletno mesto

• Facebook kot podporni kanal za spletno mesto in temu primeren tudi način komunikacije
• Twitter račun kot dodaten kanal, preko katerega se vrši obveščanje javnosti

Glede na to, da kandidat za predsednika še nima Facebook računa, se mu najprej naredi strategijo – kaj se bo objavljalo, kakšen ton komunikacije bo, pogostost objav in predvsem se naredi premišljen plan kdo je njegova ciljna javnost za katero se tudi nameni oglaševalska sredstva na začetku za pridobivanje oboževalcev. Glede na to, da so kandidati dokaj izpostavljeni, je tudi nabiranje oboževalcev precej bolj preprosto, kot pri kakšnem drugem produktu, ali podjetju.

Objave na Facebooku morajo biti obvezno povezane s tem kaj on predstavlja, kaj dela, kje hodi in kaj je njegov cilj na volitvah. Predvsem poudarek na fotografijah in brez vsakršnega šuma (objave lepih dni in podobno!). V končni fazi gre za funkcijo predsednika in posledično se pričakuje primeren nivo!

Za različne dogodke, ki jih ima kandidat se organizirajo eventi, ki se uporabijo za vabljenje, prav tako se kreira par anket, s katerimi se preverja mnenje. Glede na to, da se na Facebooku hitro najdejo “brand ambasadorji”, je poudarek na tem, da se jih izkoristi v tej smeri in da se z njimi dela s pravo mero zaupanja, saj le ti pomenijo veliko za vso komunikacijo, ki poteka na Fb-ju.

Na FB-ju lahko objavlja ekipa, ki stoji za njim.

Twitter profil predsednika se uporablja predvsem za hitre novice, oz. povzetke novic, ki se jih želi čim bolj “subtilno” sprožiti v javnost. Obvezno se mi zdi, da  kandidat sam tvita, ker s tem pridobi zaupanje uporabnikov.

V nasprotnem primeru, kljub temu, da je Twitter uspešen in viralen, je potrebno imeti pripravljene odgovore na vsa vprašanja, ki lahko pridejo – uporabniki pričakujemo odgovore ASAP. V komunikaciji je potrebno upoštevati tudi to, da smo ljudje vizualni – torej objave fotografij iz terena (posledično, če bi bil kandidat primeren, bi priporočal še Instagram!). V tej komunikaciji je potrebno upoštevati precej stvari, ki so pomembne za Twitter – izgradnja baze sledilcev, čas objav, pogostost objav, predvsem pa kaj se objavlja. Ampak vse to se mora določiti šele po pogovoru s kandidatom, ko se ugotovi, kaj je njegov smisel v uporabi tega kanala.

Čas po volitvah – čas, ki ga večina kandidatov, oz. strank pozabi. Namreč ne zavedajo se, da se prvi dan po volitvah začne že delo za naslednje volitve, oz. da je potrebno vzdrževati stike in komunikacijo s svojo bazo (oboževalci in sledilci), posledično je treba najti tudi strategijo, ki bo zapolnila ta čas, kar pa je zopet odvisno od politika.

Ker bi v mojem primeru kandidat uspel in postal predsednik države, bi se seveda zavzemal za to, da nadaljuje tudi svoje poslanstvo in obvezno uporablja oba dva kanala še naprej. Namreč ljudje ne pozabimo tako hitro, kot politiki mislijo, da pozabljamo.

Seveda pa ne bi pozabil še na par pomembnih stvari:

• pogovor, oz. pijača s svojimi Twitter/Facebook sledilci nekje na očeh javnosti
• srečanje, oz. miting z ostalimi predsedniškimi kandidati, kjer bi bila debata o novodobnih zadevah, brez vpletanja politike
• vpletenost uporabnikov Facebooka v predloge, oz. izboljšave, ki jih lahko ponudi predsednik in nagrade (večerja s predsednikom!)
• družbena omrežja so pogosto zelo zavajujoča in rezultati anket na njih niso dejanski odraz stanja!
• ….

p.s.: a naredimo en tak tvitmiting, kamor povabimo kandidate, ki tvitajo? In da vidimo, če res znajo sami napisati tvit??