Namesto za sveče in rože, prispevajte denar za ljudi, ki to potrebujejo

Bliža se tisti čas, ko bodo kolone ljudi hodile na pokopališča – Dan mrtvih. Vsak grob bo imel minimalno 10 svečk (ki stanejo od 1€ do 4€), da vseh rož, ikeban, vencev in kaj vem kaj še vse bodo prineseli ljudje na grobove, niti ne govorim. Precej čudna situacija je tole, kajti v Sloveniji imamo trenutno več kot 100.000 brezposelnih ljudi, ki dobivajo podporo države – no, ti vsaj dobijo svoje mesečne “dohodke”, za razliko od veliko ljudi, ki cel mesec delajo in na koncu ostanejo brez svoje “mezde”.

Vsa stvar v Sloveniji je vsako leto še hujša – namreč grobovi celo leto niso urejeni, niti očiščeni, v tednu pred dnevom mrtvih, pa se le to spremeni. Posledično pa se tudi poveča število sveč in rož na grobovih. In če preko palca zapišem da je v Sloveniji preko 500.000 grobov, na katere so v teh dneh “žalujoči” dali vsaj za 10€ sveč in ostale “svinjarije”, ki bo čez par dni delalo škodo na smetiščih, potem je vse skupaj precej preprosto. Več kot 5mio€ se zapravi za en dan, ki pa je pomemben le za to, da se vidi, da “svojci” še vedno mislijo na pokojne, ki se jih sicer med letom ne spomnijo – da ne bo pomote – niso vsi takšni, ampak za boljše razumevanje situacije moram biti precej bolj kruto realen.
Če bi se ta denar razdelil med ljudi, ki ga potrebujejo za preživetje, oz. ljudi, ki že tri mesece niso dobili svojih plač, bi bilo vse skupaj precej drugače. No, tudi precej manj smeti bi bilo in država bi dobila manj denarja – z davkom od prodanih izdelkov in cvetja. Vendar vsa ta “svinjarija” ne bi čez teden dni šla na smetišča.

Torej zelo preprosta ideja – namesto 10 svečk jih kupite samo 5, ostala sredstva pa prispevate za tiste ljudi, ki jim takšna pomoč lahko pomaga – mrtvi so na žalost že mrtvi in jim kupi sveč ne pomenijo nič – pomenijo pa zavistnim sosedom, ki hočejo biti boljši in “duplirajo”, oz. pretiravajo z vsemi dodatki na grobovih.

Sicer ideja ni še povsem zrela za Slovenijo, vendar je moje mnenje, da bodo tudi Slovenci kaj kmalu ugotovili, da je to zgolj in samo en dan, kot vsak drug in da mrtvim te stvari nič ne pomenijo – nekomu, ki nima denarja za kruh in mleko pa bi to pomenilo zelo veliko – in tudi mrtvim bi to več pomenilo, kot pa da jih zapisajo s svečami na grobovih!

Se motim?

  1. Kam pa gre teh 10 EUR/grob? V bistvu je zadaj celotna industrija. V grobem. Če jim odrežeš 50% prihodka, si odrezal 50% zaposleni. In se postavi vprašanje, ali je bolje “podpirati” ljudi preko tega da imajo delo, ali preko direktne podpore?

    Podobno, kot se problematizira tale svečarska industrija bi lahko problematizirali še marsikatero. Gostinjsko recimo. Namesto da poješ dober steak (razvijemo tezo do toplogrednega prdenja krav) pojej raje projino kašo, preostanek daj pa za reveže. Ali industrija igrač. Kjer ima na koncu otrok 90% igrač, s katerimi se ne igra, posledice transporta in industrije na Kitajskem pa ostajajo.

    PS: Jaz mislim da še nikoli v življenju nisem kupil in prižgal svečke na grobu. Razen morda zelo dolgo nazaj, ker sem moral. Letos pa bom. Na bratovem grobu. In verjetno jo bo tudi njegov sin, ki se vsega še ne zaveda najbolj.

    1. Križ z vami liberalci je vedno v tem, da vzamete preprosto in resnično idejo, nato pa jo poenostavite in raztegnete čez celotno družbo.

      Poglejmo raje na gospodarski fenomen sveč z drugega zornega kota, morda bomo videli bolje.

      Predstavljajmo si delujočo družbo z dva milijona ljudi, od česar jih je vsaj milijon in pol sposobnih za delo (bolj ali manj), če delo definiramo kot smiselno udejanjanje človekovih sposobnosti in talentov v korist sebe, svojih najbližnjih in širše družbe.

      Zdaj pa si predstavljajmo, da se nekega dne nekdo spomni: “Na 1. novembra imamo praznik vseh naših svetih, zakaj jih ne bi počastili z 10 milijoni plastičnih sveč, pa še industrijo bomo zagnali.”
      Takoj se najde 10 uvoznikov specialno za sezonski uvoz sveč (v preostalem delu leta delajo seveda isto, kot so do tedaj), vsak od njih v ta namen angažira še svojo ženo in kakšnega sorodnika. Dodatno po celi državi vzklije med 200 in 500 (nihče ne ve) pridnih in iznajdljivih, ki preko celega leta zvečer, ko pridejo iz službe, v svoji kleti vlivajo sveče (ves material seveda kupijo: tahte, plastični polizdelek, polnilo).

      Državljani so presrečni: teden pred festivalom nakupijo sveče – nekaj pri veletrgovcih, nekaj na črno.
      Dan pred praznikom jih raznosijo na grobove. Dan ali teden po prazniku pa z grobov v smeti.

      In vsi naši liberalci si pravijo: dobra je bila tale ideja, neverjetno, kako naše gospodarstvo cveti.
      Deset jih je obogatelo, 500 pa jih ima priboljšek k svoji plači, 2 milijona ljudi si je pa tudi olajšalo odločitev, kam s svojim denarjem.

      1. Na zapis “Na 1. novembra imamo praznik vseh naših svetih, zakaj jih ne bi počastili z 10 milijoni plastičnih sveč, pa še industrijo bomo zagnali.” bi reagiral enako, kot na zapis “dejte raje 5 namesto 10”.

        Zadnji stavek si pa odlično zapisal. Se strinjam 100%

    2. Še en primer, bolj nazoren.

      Imamo manjšo srednjeveško kraljevino.
      Kraljica je absolutist in ima 200 dvorjanov in 2 milijona podložnikov.
      Vsak podložnik ima dve nalogi:
      – dopoldne mora pridelati dovolj hrane in pijače, pri čemer mora 1/5 žita, 1/3 sadja in 2/3 vina oddati za dvor, ostalo gre njemu in njegovim
      – popoldne, zvečer in med prazniki mora zabavati kraljico in dvorjane (poje, pleše, pravi vice, zamisli si po želji…)

      Nekega dne se eden izmed podložnikov upre in se naglas vpraša: “Zakaj bi toliko svojega časa in energije porabili za zabavanje kraljice in dvorjanov? Zakaj tega časa in napora ne bi vložili v kaj bolj koristnega za nas same?”

      Sliši ga eden izmed dvorjanov, (neo)liberalec po prepričanju, pa mu prezirljivo odvrne: “Kakšna neumnost, bi rad zrušil gospodarstvo? Mar ne veš, da 2/3 našega gospodarstva predstavlja dvorski entertainment? Mar ne veš, da ta entertainment podložnikom daje 2/3 njihovega kruha?”

      Podložnik njegov odgovor hvaležno sprejme. Kako bi vedel drugače, saj ni hodil v šolo.

      1. Pravi (neo)liberalec bi stopil na čelo 2 miljonov podložnikov, in skupaj z njimi spisal ustavo, jo pomolil pod nos kraljici in dvorjanov in jim dal na izbiro ali jo upoštevajo ali pa naj spokajo.

        (neo)liberalni dvorjan pa bi res tako ravnal ja.

  2. komu bi ga pa dal?
    Poleg zgornjega komentarja s katerim se strinjam – da če ne kupimo sveč, močno vplivamo na svečarski del gospodarstva od katerega tudi kar precej ljudi živi in da so sveče en najmanjših problemov (zakaj pa ti še kupuješ alpsko mleko?) – je problem tudi v tem, da sploh ne veš komu dati pomoč, da bi denar prišel v prave roke -raznorazne agencije, organizacije, društva si poberejo svoje procente, plačajo sejnine ipd. Malo poglej koliko denarja se izgubi na poti pri unicefih, rdečih križih in podobnih
    je treba situacije gledati malo bolj realno in celovito kot samo par številk pomnožiti in mahati z zneskom koliko denarja bi lahko šlo tistih, ki ga bolj potrebujejo. A za novo leto bo pa predlog, da ne gremo na štante na kuhanca, da pomagamo zaposlenim iz svečarske industrije?

    1. To bi pa bila kardinalna napaka, če okrog Novega leta ne bi uživali v družbi kolegov, prijateljev in sorodnikov ob opjnem vonju kuhanega vina.

      Ustrezna analogija bi kvečjemu bila, da se od 1.12. do 6.1. ni nujno potrebno na mrtvo zapijati in/ali s polic shopping centrov pobrati prav vse, kar nam krasni novi svet ponuja.

  3. No, sveče so večinoma iz tujine, tako da ni bojazni da bi naši ljudje ostajali brez dela. Če je to problem, kupujmo od naših svečarjev, pa bo. Rože so iz Holandije, naši cvetličarji jih lepo skupaj dajo. Nekaj torej je tu dodane vrednosti. Je pa dober point zgoraj – je bolje “dajati ribe ali človeka naučiti loviti ribe”? Vsekakor drugo.

  4. Kaj ima pa veze od kje so sveče? A so “tujci” kaj manj ljudje kot slovenci? A se bomo spet šli “ne kupuj slovenačke robe” le da v obratni smeri.

    Saj lepo, da so nekateri narodno in socialno zavedni. Nekoč so se imenovali nacionalsocialisti.

    Tanka je meja med dobrimi nameni in dobrimi nameni, ki tlakujejo pot v pekel.

    1. In v čem točno bi bila pot v pekel, če bi prenehali z nesorazmernim podpiranjem nizozemskega in kitajskega gospodarstva?

      Tukaj ni dilema: kupujmo slovensko ali naše. Dilema je: kupujmo ali ne. In če je bil glavni argument, da kupujmo zato, da ne bomo brez službe, je zdaj argument, naj ne kupujmo zato, da Kitajci ne bodo brez službe? Hm, jaz se za Kitajce ravno ne bojim in mislim, da se tudi oni zaradi našega povpraševanja ne bodo ravno tresli, kaj meniš?

      Tako kot tekmujejo med sabo posamezniki, družine in občine, tako tudi regije in države pa tudi EU z ZDA in Kitajsko, Rusijo ter Brazilijo. In tako kot športnik gleda, kako mu bo uspelo postati in ostati najboljši, tako gledajo tudi države (najlepši primer je ZDA), a ravno Slovenija pa naj bi to delala drugače?
      Zakaj pa nas potem zanima, kakšen je trenutni rang in rast RS in pa EU glede na ostale, če pa smo takoalitako vsi ljudje? Lahko bi tudi rekli, naj nam gre čimslabše, bo šlo drugim zato bolje (kar pa vemo, da ni nujno res – zaradi razvoja enih imajo pogosto korist tudi drugi oz. win-win).

      1. Dileme, ki jo omenjaš, sploh ni. Vsak človek se sam odloča, kam nameni svoj denar. Nobene potrebe ni, da bi kdo to posebej usmerjal.

        1. Jasno, da ni potrebe, da bi kdorkoli usmerjal potrošnjo, to smo že videli in vemo, kako se je obneslo. A jo usmerjajo, le da danes tega ne počne neizobražen aparatčik, ampak z vsemi marketinškimi žavbami namazan tržnik. In ravno to je dragocenost tega Hadovega zapisa in komentarjev, saj je s tem dana dodatna možnost, da vsak sam svoja nereflektirana, naučena, impulzivna potrošniška dejanja (govorim o svečah) ozavesti, premisli in se nato tudi sam odloči

          Potrošnja pa, vsekakor, čimvečja. A zakaj ne bi človek trošil za tisto, kar mu nekaj prinese, in s tem zavestno vplival na ponudbo, kot pa da ji zgolj čredno sledi?

  5. Lahko pa gledaš tako, da če daš 10 eur za sveče, ki razen estetike in toplote ne dajo koristi (mogoče komu uteha ob izgubi – pod 10% ljudi), jih daš nekomu za topel obrok in si naredil njemu in tistim, ki mu prodajo korist.
    Vseeno je dajanje sveč na grobove in v takšnih količinah kot je to značilno za Slovenijo nesmiselno.
    Pa Had je samo pozval, da na mesto, da zapravite 10 € za sveče zapravite 5 € razliko pa dajte nekomur, ki to bolj potrebuje kot mrtvec svečo.

    Večni problem Slovencev, zmeren predlog peljete v tak ekstrem, da se človek vpraša kdo je tu nor.
    Ni čudno da, se nič ne spremeni.
    Itak lahko vsako stvar obrneš tako, da je za nekoga slabo.

  6. Zanimiva je samoumevnost PVC sveč.

    Na teh zemljepisnih območjih se sveče uporabljajo od pamtiveka.

    Medtem ko so se PVC sveče pojavile v “plastičnih” 80-ih letih.
    A začuda, so še vedno tukaj.

    Upal bi si celo trditi, glede na pogovore zadnjih let, da gredo polovici ljudi že pošteno na živce.
    A še vedno jih kupujemo. In čedalje večje. Lani se je meja pomikala proti pol metra.

    Ko sem bil majhen in sem s starimi starši hodil na britof, plastičnih sveč skoraj ni bilo.
    Bile pa so lepe, raznobarvne, naravne sveče.
    Nekatere je veter po našem obisku ugasnil. Nič zato, smo jih prižgali znova.
    Če pa je imel grob “hiško”, pa si lahko svečko vstavil vanjo, pa te je počakala do naslednjič.
    Sveče so bile majhne, pa tudi manj jih je bilo (na vsak grob smo vsi skupaj prinesli eno svečo),
    a 1. novembra je bilo pokopališče zvečer kjub vsemu pravljično. Res ne Las Vegas, a pravljično.

    Letos ne bom nesel plastike na grob. Se ne spodobi.

  7. Mislim pa, da bodo na pokopališčih spet študenti zbirali dobrodelne prispevke namesto sveč.

    Ne spomnim se več, a mislim, da je šlo za dobro stvar.

    Tako da ne bo ravno problema kupiti kakšno svečo manj in prišparano podariti,
    le drobiž si je dobro vnaprej pripraviti, v kolikor namen obstaja.

  8. Pohvale Janč za prispevek in trud ter vztrajnost.

    Saj boljše ne moraš ponazorit ampak jm pa še kar svoje nabija, čeprav bi lahko uvidel da je mimobrc.

    Saj nihče ne poziva k ukinitvi 1. novembra.

    Eni pač raje sežigajo denar in ustvarjajo odpadke, kot da bi del namenili za kaj bolj koristnega.

    Pa jm preden napišeš, da imamo pač vsak svoje koristi in ni potrebe po uravnavanju……

    Tudi ti moraš priznati, da so koristnejše stvari kot gorenje sveče.

    1. Matej – kar želim povedati je, da ne moremo vseh ljudi metati v isti koš.

      Ljudje se zatekamo k ritualom (prižiganje sveč je ritual) iz različnih vzrokov. Cerketv recimo to dobro razume, zato pač goji razne rituale. Dobro so to štekali tudi nacisti pa tudi komunisti. Še zdaj imaš raznorazne rituale prisotne tako v severni koreji kot tudi kubi.

      Zdej, če ti je ta zadeva z rituali jasna, potem ti bo jasno tudi to, da pri odločitvi o nakupu ne gre za racionalno početje. Če bi bilo racionalno, potem ga sploh ne bi bilo, ker pač ni racionalno.

      Tale poziv je pa racionalen. Na neracionalno obnašanje sicer lahko poskušaš vplivati z racionalnostjo, ampak se zavedaj, da to pač ne bo pripeljalo daleč.

      Kar želim poudariti je, da ima takšen poziv vpliv predvsem na tiste, ki so čez ta razmislek že šli, in sveč sploh ne kupujejo.

      A štekaš?

      PS: Morda bi še največ lahko naredila vlada z 100% davkom na sveče :-)) Potem bi pa tukaj brali o tem, kako vlada pleni najrevnejše sloje.

      1. Hvala, da si omenil trošarino na PVC sveče ;-)

        Država po mojem mnenju nima nobene pravice uvajati trošarine na sveče,
        toliko sem pa tudi sam liberalen.
        Na državljanju je, da se svobodno odloča, kako bo živel, dokler to počne v okviru zakona, država se nima v to kaj vtikat.

        Liberté, égalité, fraternité!

        Edina izjema, ko je trošarina na določen produkt ali storitev upravičena, je v smislu odškodnine za povzročeno posredno škodo okolju, vendar na osnovi izračuna škode in izključno za odpravo posledic škode.

        Da pa se država arbitrarno odloča, v smislu, “rabimo nabrat več davkov, pa dajmo vzeti malo pri tem, ker škodi zdravjo, pa pri onem, kar škodi okolju, pa tretjem, kar škodi karakterju”, to je pa perverzija – tu nismo daleč od samopašnosti absolutističnih vladarjev.

        Žal je na mnogih področjih dandanes trošarina grobo zlorabljena:
        – v smislu “mehke” prepovedi: ne prepovedo z zakonom (ker niti ne bi mogli), pač pa s trošarino onemogočajo, kar pa je konec koncev isto
        – za polnjenje proračuna

        Nujno bi bilo zapisat v ustavo nekaj takšnega: Nabijanje trošarin je dovoljeno le za neposredno odpravo škode, ki jo izdelek povzroča družbi ali okolju.
        Pa sami bi si jo morali napisat, tako kot so si jo pravkar Islandci.

  9. Vredu se strinjam s tem kar si napisal glede ritualov, glede racionalnega, neracionalnega.

    “Kar želim poudariti je, da ima takšen poziv vpliv predvsem na tiste, ki so čez ta razmislek že šli, in sveč sploh ne kupujejo.”

    Tudi to drži.

    Pa vendar sem mnenja, da če se opozarja na problem, da še koga pripravi do razmisleka in
    spremembe mnenja. Če ne bi bilo tako, sprememb nikoli ne bi bilo. Res pa je, da je potrebno veliko časa, še posebej v Sloveniji. :)

    Iz lastnih izkušenj vem, da se je možno kaj spremeniti, s starši smo v preteklosti z vrečkami sveč hodili na pokopališče, zdaj nesemo manj kot 5 sveč pa “obiščemo” več grobov.

    Bi pa tebe kot osebo čisto drugače ocenil glede prvih postov in tega zadnjega ….

    1. Težko je v enem postu zajeti vse skupaj.

      V prvem sem se predvsem obregnil v to, da imajo takšne nedolžne odločite (če bi bile masovno sprejete) lahko hudo zanimive posledice, ki niso vedno le pozitivne, čeravno so nameni čisto pozitivno.

      Pol mi je pa Janč še podtaknil par idej, ki niso moje :-)))

      Zato pa pišem svoj blog in upam, da če nekdo vse prebere :-))) da potem dobi vsaj približno celostno sliko.

Komentarji so zaprti.