30 zbranih podpisov poslanic in poslancev za vložitev zahteve za referenduma o slovenskem državnem holdingu in slabi banki, so bile najbolj pogoste novice omenjane zadnje dni. Sklicana je bila tiskovna konferenca, kjer naj bi Janez Janša komentiral/podal pogled na vso situacijo, vendar so jo na Vladi RS preprosto odpovedali tik pred zdajci. Takole je to izgledalo na Twitterju:

Javnosti je Gregor Virant predstavil problem s komentarjem, “da na prvi pogled kaže, da je zahtevi priložena kopija oziroma scan podpisov” in da bo odločitev ali je to sprejemljivo ali ne, sporočil javnosti danes.

Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker jih ne poznam, niti nimam pojma o njih. To bodo uredili, oz. rešili ljudje, ki so za to poklicani in jih tudi plačujemo primerno svoji funkciji. V bistvu se ne bom niti spuščal na področje referendumov in kdo jih je predlagal, ki jih je bilo pri nas že cel kup:

  • Referendum za volitve v državni zbor (8. december 1996)
  • Referendum o vprašanju financiranja izgradnje TET3 (10. januar 1999)
  • Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (17. junij 2001)
  • Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice d.d. (19. januar 2003)
  • Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (19. januar 2003)
  • Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin (21. september 2003)
  • Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo (2003) (splošni)
  • Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO (2003) (splošni)
  • Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (2003) (splošni)
  • Referendum o RTV (25. september 2005)
  • Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (januar 2006) (lokalni)
  • Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (april 2006) (lokalni)
  • Referendum o zavarovalnicah (11. november 2007)
  • Posvetovalni referendum o pokrajinah (22. junij 2008)
  • Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško (06. junij 2010)
  • Referendum o RTV (13. december 2010)
  • Referendum o malem delu (10. april 2011)
  • Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (5. junij 2011)
  • Referendum o pokojninski reformi (5. junij 2011)
  • Referendum o zakonu o arhivih (5. junij 2011)
  • Zakonodajni referendum o družinskem zakoniku  (25. marec 2012)

Pri vsem tem nesmislu, me je včeraj zelo pozitivno presenetilo predsednik RS dr. Danilo Türk, s svojo izjavo, ki jo je objavil na spletnem mestu (vir). Očitno premore več zdrave pameti, kot pa 90 poslancev, ki se pasejo v parlamentu! In predvsem je njegov predlog takšen, da bi ga lahko obe strani poslušali in mu prišli naproti. Objavljam celoten tekst, ki bi se ga moral vsak od poslancev naučiti napamet in delati v skladu s tem načinom razmišljanja:

Ob vložitvi zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonih o slovenskem državnem holdingu in slabi banki pozivam Vlado Republike Slovenije, da umakne oba zakona ali odloži njuno uveljavitev, predlagatelje pa, da umaknejo ali odložijo zahtevo za referendum. Vlada Republike Slovenije naj skupaj z opozicijskimi parlamentarnimi strankami oblikuje strokovno delovno skupino, ki naj v najkrajšem možnem času pripravi predlog sprememb obeh zakonov. Ključno pri tem je, da se najde rešitev, ki bo vzpostavila potrebno zaupanje in strokovno verodostojnost obeh sprejetih zakonov.

Ker je referendum ustavno zagotovljena demokratična oblika odločanja, je odločitev 30 poslank in poslancev legitimna. Državni zbor Republike Slovenije, kot najvišji zakonodajni organ, mora zagotoviti pogoje za temeljito razpravo o načinu upravljanja državnega premoženja in sanaciji bančnega sistema ter izoblikovati rešitve, ki bodo dobile dovolj široko podporo, da bodo odpravljeni vsi ključni dvomi v strokovni, politični in širši javnosti. Največja opozicijska stranka je uporabila skrajno sredstvo, ki v teh razmerah ni dobrodošlo, vendar takšno odločitev razumem kot posledico pomanjkanja pripravljenosti vladajoče koalicije, da iskreno prisluhne predlogom parlamentarne opozicije in strokovne javnosti.

Čas je, da se vzpostavi resničen dialog in doseže dober sporazum. Vlada in opozicija naj stopita korak nazaj, zato da bosta ob teh pomembnih projektih lahko stopili skupaj. Potrebujemo resničen dialog in sporazum, preseči je treba prakso zastraševanja in preglasovanj. Energijo je treba usmeriti v iskanje nadstrankarskih rešitev, s katerimi bo Slovenija lahko izšla iz krize.