Perception Analytics – merjenje sentimenta – soočenje na POP Tv

Soočenja predsedniških kandidatov na POP Tv imajo letos novost – neke grafke, ki jih predstavi Denis Oštir na koncu soočenja in temeljijo na podatkih podjetja Gama Systems. Tehnologiji, ki stoji za tem, se reče Perception Analytics. V bistvu gre za merjenje/analizo sentimenta, kot so samo poimenovalo to “storitev”, ki jo nekateri predstavljajo kot “topshit” zadevo.

Konkretno lahko rezultate “sentimenta” spremljate tudi na spletnem mestu , kjer tehnologija analizira tvite (predvsem), facebook objave in objave na g+ omrežju in potem vse to primerno analizira, uteži in prikazuje v simpatičnih grafkih, ki kažejo neke številke, ki povedo bolj malo o vsem. V bistvu uporabnike Twitterja (okoli 20.000 nas je) postavi za “javnost” in na njej dela celotno analizo – kar se je pokazalo v primeru družinskega zakonika povsem za zmotno. Na samem spletnem mestu imajo zapisano:
Graf sentimenta prikazuje javno mnenje o sprejemljivosti kandidatov in njihovih akcij.

Ampak grem po vrsti. Prva soočenja sem zamudil, zato sem bil presenečen nad dejstvom, da je precej twitter uporabnikov kritiziralo rezultate, ki jih je Denis Oštir prikazal na koncu soočenj preko Perception Analytics sistema. Namreč Twitter uporabnikom ni bilo jasno, tudi meni še vedno ni jasno, kaj sploh je namen tega orodja, saj prikazuje neke številke in grafe, vendar se o sami metodologiji ne ve ničesar. Torej samo to, da napišeš #soocenje in že sistem analizira, kaj si mislil s tem povedati – glede na to, da je večina tvitov negativnih in v čudnem jeziku, “rispekt” za sistem zadaj, ki skrbi za to, da iz teh črev pride ven klobasa. O njeni vrednosti ne bi izgubljal besed.

Poznan je podatek, da je bilo analiziranih preko 7000 tvitov. Ni pa podatka o tem, koliko Twitter uporabnikov je napisalo teh 7000 tvitov, kar se mi vseeno za vzorec zdi precej pomemben podatek – saj se vsi zavedamo, da vsak štab pošlje svoje vojščake v borbo in vsak od njih napiše vsaj 15-20 tvitov, ki “sesuvajo” nasprotne kandidate? Torej je lahko vzorec uporabnikov zanemarljivo majhen? In glede na to, da sistem sam po sebi izloča “spam” in podobne zadeve, me zanima koliko je tak sistem natančen.

No, še cel kup dvomom se mi je porajalo, ko sem gledal včerajšnjo analizo, ki jo je gladko dobil Borut Pahor, za njim se je uvrstil Danilo Türk in poslednje mesto je pripadalo Milanu Zveru. In ti podatki so bili predstavljeni kot nekaj superduper in oh in sploh. Mogoče bi bilo zanimivo narediti anketo, kdo sploh razume vse skupaj – razen voditelja?

Približno tako relevantno je vse skupaj, kot če bi imel jaz svoj medij in bi želel malce “mešati” štrene in bi uporabil svoj software, ki ne bi dejansko delal ničesar, ampak bi bil pa kul, ker bi jaz tako rekel. Na vprašanja, kaj počne, bi bil odgovor itak buzzword, ki ne bi povedal ničesar.

Ne trdim, da je Perception Analytics slaba stvar, ali pa celo da ne deluje! Ravno nasprotno – verjetno je zelo odlično orodje, če se ga uporablja za prave stvari – analiza soočenj ni prava stvar, kajti tukaj gre zgolj in samo za to, kdo bo imel daljšega – in v tem primeru so rezultati povsem netočni in ne odražajo resničnega mnenja tvitosfere, ampak zgolj in samo prikažejo kdo se zna bolje organizirati.

In ja, večkrat se je že pokazala slabost tega – da tisti, ki se najbolj organizirajo, ne znajo dobiti zaključne bitke, ki ne poteka na grafkih, ampak v realnosti za glasovalnimi skrinjicami. No, v bistvu ta sistem ne služi za merjenje javnega mnenja, ampak za merjenje sentimenta, kot so razložili že večkrat. Torej, čemu sploh služi in zakaj so ti rezultati sploh pomembni? Kaj ima nekdo lahko od te “raziskave”. Prav veliko ne, kajne?

Lansko leto so bila soočenja zanimiva, ko so uvedli tellyporting. To, da so se na zaslonu prikazovali tviti, je bilo odlično – letos so želeli še malce več krvi in odločitev je bila povsem napačna.

Nikomur, razen tistim, ki se odločili za to potezo, ni jasno kaj pomeni ta analiza in gledalcem pred TV zasloni ni jasno nič. Vsaj tistim, s katerimi sem govoril o tem in jih povprašal o razumevanju te analize. Ampak hu kers, šou mast go! In to je očitno edino vodilo in edina stvar, ki dejansko šteje.

Za naslednje leto predlagam pisma bralcev, ki jih pošljejo napisana na roko in jih preberejo v naslednji oddaji. Veliko bolj transparentno bo vse skupaj, predvsem pa bo veliko bolj razumljivo. In ne, Twitter ne bo spremenil sveta, niti volitev in upam, da se predsedniški kandidati zavedajo tega in ne stavijo na Perception Analytics mnenje!

  1. “Namreč Twitter uporabnikom ni bilo jasno, tudi meni še vedno ni jasno, kaj sploh je namen tega orodja,…”

    Kako ti ni jasno? Resničnostni šov. Nato so oglasi.

  2. Vzorec za ankete ki napovedujejo zmagovalca volitev je cca 600-700, če je vzet vzorec tviterašev 20.000 je to veliko bolj reprezentativen, a ne?

    Sicer pa ima Jure prav: “Resničnostni šov. Nato so oglasi.”

    1. Če rezultati potem niso statistično obdelani, je vzorec lahko tudi 500.000 pa je manj reprezentativen kot 600-700.

      Recimo…anketiraš sam tiste, ki so na zadnjih volitvah volili Tuerka. Rezultati bodo težko reprezentativni. :)

    2. Ne. V javnomnenjskih anketah so vzorci kolikor toliko reprezentativni, ker zajamejo strukturo populacije z volilno pravico. Oz. kako pravi Jure, rezultati morajo biti statistično obdelani. Tu pa je kot prvo vzeta v “analizo” celotna populacija, ki je na voljo *in* ki tvita o soočenjih in kot drugo, se gleda druga dimenzija, in sicer sentiment objav in ni primerljiv z javnomnenjskimi anketami.

  3. Ločiti moraš med podatki in informacijami. Informacije so z znanjem obogateni podatki. Kaj nam je tukaj na voljo? V bistvu podatki. Ne glede na to, da so že malce obdelani, so to še vedno le podatki. Oštir jih potem interpretira v informacije. Seveda pa to ni edina možna interpretacija.

    Ne glede na rezprezentativnost oz. nereprenzativnost vzorca se iz teh podatkov da izločiti informacije. Sploh pa reprezentativnost tukaj ni bistvena saj ne gre za klasično raziskavo javnega mnenja, kjer je rezultat napoved rezultatov volitev. Tukaj gre bolj za odziv (dela) javnosti na posamezne izjave, stališča.

    Recimo včeraj je bil zanimiv odziv javnosti na malce presenetljivo vpletanje Pahorjeve družine v soočenje. In rezultat? Pahorju se je to obrestovalo. Kar bi v vsaki normalni kampaniji pomenilo, da bi sedaj naslednjih par dni to lahko vnovčil. Če pa bi podal par konkretnih stricev iz ozadja, bi pa sploh zmagal. Če pa jih ne misli, je bolje da tega več ne omenja.

    Zverovi rezultati kažejo, da je bolje da nima daljših nastopov. Dlje kot traja, bolj izgublja.

    Pri Turku pa zelo podobno. Takoj ko se gre na vsebino, izgublja, sploh če se polemizira. Zato naj v prihodnjem tednu igra predvsmena račun forme, predsedniške drže. Da je prisoten, vendar ne govori sploh pa se ne sooča, ampak bolj nastopa. To mu gre dobro.

    Evo, to jaz razberem iz tega.

    1. vidis, na taksno analizo teh podatkov, pa pristanem takoj in jo precej bolj priznavam! in ja, na ta nacin, bi tudi gledalcem bilo jasno, kaj vse skupaj pomeni.. sicer izpade vse skupaj precej neresno..

    2. Da. Ampak še vedno pa so to informacije, ki koristijo volilnim štabom in ne gledalcem.

  4. Mediji 21. stoletja..ni pomembnost objaktivnost zgodbe, njene posledice…važen je show.

  5. Poscal sem se, ko sem videl, da je tweet od Crnkoviča ( “Najslabši nastop @BorutPahor, kar jih pomnim. #soocenje”) bil ocenjen kot pozitiven za Pahorja! (ocena je bila vidna tam na strani predsedniskevolitve.si med tistimi redkimi izbranimi twiti, ki jih prikažejo.)

    Menim, da raba sistema na tak način PopTV-ju ni v ponos, še posebej pa se je totalno zbrukal @Kričač …

  6. Anej, se strinjam – to ni vzorec javnosti, pač pa v bistvu vzorec aktivnosti volilnih štabov oz. strankarskih oz. drugih podpornih struktur.

    Ne zajame pasivnega občinstva.

    Zajame predvsem angažirane ljudi.

    Vzorec se torej sestavi ne s strani zajemalca podatkov, pač pa s strani ponudnikov podatkov samih.

  7. Perception Analytics, sentiment, vzorec, vrednosti, topšit tehnologija, drseče povprečje…eno samo napihovanje in kupi leporečnih besed, rezultati pa taki da jih samo programer zastopi.

    Če je potrebno rezultate razlagati in nato še po tviterju dopovedovati ljudem kako in kaj…eh, se pa ustvarjalci res lahko malce zamislijo.

  8. Se pravi, to nakladanje lahko prevedemo tudi kot jokanje, ker je posel dobila neka Beta ali Gama ali kateri hieroglif že, ne pa neki studio, ki je ime ukradel amsterdamskemu žogobrc klubu.

    Seveda je velik problem tudi to, da Ninamedia ni obdelala podatkov in posledično ni “zmagal” “pravi”.

  9. *facepalm* … Jest sem pa vse do zdej živel v prepričanju, da je Opinion Maker človek. :-\

    Opinionmaker je App. :-P

  10. Glede na to do kakšnih odstopanj prihaja pri merjenjih javnega mnenja pri metodah anketiranja, ki imajo za sabo desetletja študij, milijone popravkov in analiz, na stotine strokovnjakov in neprimerljivo večje vzorce kot tale aplikacija, ki na podlagi primitivnih parametrov na minimalnem vzorcu neki kvazi “twitterašov”, bi rekel, da je ta stvar bolj ali manj namenjena sama sebi in vzbujanja občutka neke modernosti poptvja… in glede na to da je še moj dedek ob gledanju te predstavitve izjavil “zdj lahk pa kr volitve ukinejo, bo teh par 15 letnih mulcev po twitterju predsednika zbral, pa še dnar bomo pršparal” mislim, da so tud največjega twitter freaka pustili hladnega…

Komentarji so zaprti.