Milan Kučan je bil 1. predsednik Republike Slovenije (6. december 1992 – 1. december 2002), njegov naslednik pa je bil dr. Janez Drnovšek. Milan Kučan je verjetno edini v Sloveniji, kateri bi brez problema zmagal na predsedniških volitvah v kateremkoli času?! In danes je celotno Slovenijo “preplavilo” njegovo pismo, ki ga je napisal Borutu Pahorju in v katerem izpostavlja besedno zvezo, ki smo jo precej pogosto slišali v zadnjem času – “strici iz ozadja”.

Ali je s svojim pismo naredil levjo uslugo dr. Danilu Türku ali ne, bomo videli v naslednjih dneh, ko bodo objavljeni novi rezultati anket o predsedniških volitvah. Prav tako bo zanimivo videti soočenja, ko bodo vprašanja o “kamarili” na dnevnem redu.

Zanimiv je tudi odgovor Uroša Jauševeca, glavnega tajnika SD, na Twitterju:

Tole pa je pismo, ki ga je Milan Kučan poslal Borutu Pahorju!

Spoštovani predsedniški kandidat Borut Pahor,

Nisem sem se Ti oglasil v prvem krogu predsedniških volitev, ker sem pričakoval, da boš v javnih nastopih vendarle našel priložnost za razjasnitev namigovanj o stricih iz ozadja, ki naj bi zrušili Tvojo vlado, zato ker nisi bil pripravljen izpolnjevati njihovih zahtev. V nastopih, ki jih bo v drugem krogu verjetno dovolj, pa je vendarle čas, da o tem poveš resnico.

Tvoja politična “doslednost”, na katero se sklicuješ, ko zavračaš odgovore na novinarska vprašanja o tem, bi bila prepričljiva, če bi o tem spregovoril odkrito. Kot politika Te vendarle ne more etično zavezovati neka tajna “kamarila”, o kateri govoriš, pač pa si zavezan državljanom, ki imajo pravico zvedeti, kdo vse da upravlja državo iz ozadja. Zato Tvoj molk z načelnostjo nima nič. Nasprotno. Je nepošten, saj z njim prikimavaš imenom, ki jih navajajo nekateri novinarji in med katerimi se pojavlja tudi moje. Z molkom obtožuješ.

Neprepričljivi so tudi Tvoji poskusi pripisati krivdo za svoje politične neuspehe drugim. Puščam ob strani, da sem v Tvojih dosedanjih nastopih izrazito pogrešal jasno opredelitev o prihodnji podobi naše države, o razgrajevanju jedra njene ustavne ureditve, pa tudi o socialnih, kaj šele socialdemokratskih in libertarnih vrednotah, na katerih naj bi temeljila. Prepričan pa sem, da bi veliko pripomogel k preusmeritvi politike v reševanje socialnih in gospodarskih problemov države in vse večjih eksistenčnih stisk njenih državljanov, če bi razkrinkal ozadja in zarote, ki domnevno ali resnično podtalno obvladujejo funkcioniranje slovenske države.

Verjamem, da Ti v volilni in morda tudi povolilni politični računici s politično desnico koristi, ko dopuščaš, da jaz in še kdo postajamo postranska škoda Tvoje domnevne “načelnosti”. Pa vendar mislim, da državljani in Slovenija tudi v volilnem času zaslužimo vsaj temeljno poštenost in odkrito besedo. Kajti sicer je obljuba o viziji povezovanja, s katero nastopaš kot predsedniški kandidat, predvsem napoved pristajanja celo na politična podtikanja, ki jemljejo človeku dostojanstvo in ukinjajo kritično politično misel.

Prosim Te, da si v odgovoru natančen. Res je, nisem Te podprl na predčasnih parlamentarnih volitvah. Vendar Tvoje koalicijske vlade, ki sem ji javno pomagal v življenje, nisem rušil. Nasprotno. Podpiral sem jo in javno večkrat deloval za uspeh njenih prizadevanj. Ko je po neuspelih referendumih in razpadu koalicije postala operativno nesposobna, sem Ti v daljšem pogovoru odkrito, iz oči v oči povedal, da Te ne morem več podpirati, ker kot predsednik vlade za učinkovito upravljanje države nisi uspeval zagotoviti potrebnega usmerjanja in sodelovanja med ministrstvi ter dialoga s socialnimi partnerji, zaradi česar je vlada izgubila verodostojnost in podporo državljanov. Razen želje po dobrobiti za državo pri tem ni bilo ne stricev ne ozadij.

Od Tvojega uspeha nikdar nisem pričakoval nikakršnih koristi in jih tudi nisem imel, od Tvojega neuspeha pa sem žal imel škodo, tako kot vsi državljani in vsa Slovenija.