Kdorkoli je pričakoval, da bo zadostno število poslancev podprlo interpelacijo zoper ministra Vinka Gorenaka, se je krepko uštel. Rezultat v parlamentu, včeraj zvečer, je bil 48:37. In seveda Vinko Gorenak ostaja minister. Vendar se je v tej situaciji zgodil zelo zanimiv paradoks – interpelacija se je nanašala na “izgubljene” podpise za razpis referenduma in “krivca” sta bila v bistvu dva različna človeka iz koalicije – Vinko Gorenak in Gregor Virant.

Preiskave, kdo je kriv in kje so se izgubili podpisi, niso obradile sadov, kar je bilo tudi pričakovano. In s tem se je postavilo vprašanje, ki ne bi smelo iti mimo povsem neopaženo – kolikokrat se je kaj takšnega do sedaj že zgodilo? Kolikokrat se je kaj izgubilo, kolikokrat kakšna naprava za glasovanje ni delovala,… Če bi iskal teorije zarot, bi našel cel kup stvari, ki bi jih lahko povezal z manipuliranjem ljudi, ki v končni fazi odločajo o naši usodi in kateri so odgovorni, da se takšni stvari dogajajo – ni naključij, mar ne?

Glede na to, da je bila situacija “jebena” – če bi Virantovi poslanci glasovali proti Gorenaku, bi to pomenilo, da nekaj v koaliciji ni v redu. Ker pa so glasovali proti razrešitvi, pa so v istem trenutku pokazali s prstom, kdo je v bistvu kriv – Gregor Virant – vsaj po metodi kmečke logike, če moraš izbirati med dvema je to tako preprosto vse skupaj.

Ne bom sodil, kdo je kriv in kdo ni, kdo bi moral prevzeti odgovornost za to situacijo in narediti korak in odstopiti – to bo naredilo ljudstvo na volitvah. In če imamo takšne ljudi v parlamentu, potem se ljudem v naši državi nikoli ne bosta cedila med in mleko.

p.s.: da teorije zarote, ki jo je včeraj povedala koalicija, da je v bistvu podpise ukradla opozicija, da bi škodovala koaliciji in sprožila interpelacijo, niti ne omenjam! zmaga!