DZ je na zahtevo poslank in poslancev SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi danes odredil parlamentarno preiskavo o delovanju bančnega sistema, s katero bodo poskušali ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega sistema (vir) – novica, ki je zaokrožila v javnosti v začetku tega meseca.

Ampak, da bo mera polna in da bomo vsi skupaj razumeli, kaj bo preiskovala parlamentarna komisija in koga bodo lovili, so tudi jasno definirali časovno obdobje, ki bo predmet preiskave. Namreč v preiskavo ne bodo vključili tistega dela, ko je imela stranka SDS svoje ljudi na položajih v bankah (Igor Marinšek, Peter Ješovnik, Anton Jurgetz, Danijel Blejc) in ko so njeni ljudje sedeli v nadzornih svetih!

Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do odreditve parlamentarne preiskave, razen za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj se v primeru kreditov NLB in NKBM osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do 1. januarja 2005 ter od 1. januarja 2010 do odreditve parlamentarne preiskave.

Torej je tole zgolj in samo še en politični lov na čarovnice, s katerim bodo poskušali, kot že večkrat dosedaj, da odvrnejo pozornost od dejanskega st(r)anja, ki so ga naredili v bančnem sistemu in na katerem bazira večina stvari, ki so se zgodile.

Jože P. Damijan spet odlično vse skupaj razloži v svojem zapisu Bančna luknja: Niso hoteli, da se ples konča, kjer pojasni vzroke in kaj se je dogajalo v tistih letih, ki bi jih stranka SDS izključila iz parlamentarne preiskave o delovanju bančnega sistema. Par poudarkov:

Je mogoče, da država kot lastnik ni vedela, kaj se dogaja v njenih bankah?

Vidite, tega zadnjega argumenta jaz ne kupim. Me tudi ne zanima, če ni vedela, MORALA bi vedeti. Država ima namreč kot lastnik svoje nadzornike v nadzornih svetih bank. In naloga nadzornikov je, da nadzirajo poslovanje uprav. Za to odgovarjajo s svojim premoženjem. Janševa vlada je vključno z letom 2005 popolnoma prevetrila nadzorne svete treh največjih bank v državni lasti in tja nastavila svoje preizkušene strankarske kadre, v Abanki pa je zamenjala tudi upravo. Kam so denimo gledali strankarski kadri Igor Marinšek (SDS), predsednik nadzornega sveta NLB in Peter Ješovnik, podpredsednik nadzornega sveta NLB? Kam so gledali nadzorniki iz vrst SDS in NSI v nadzornih svetih NKBM in Abanke?

Kam? Preprosto, gledali so stran. Zakaj? Ker tudi vlada kot lastnica »ni hotela, da se ples neha«. Zakaj ne? Odgovor je bolj preprost, kot si mislite in ni povezan s političnimi barvami: ko so kreditni odbori ali leasinški oddelki v bankah odobravali kredite ali leasinge, so jih odobravali vsem. Tako popolnoma nedolžnim ali osebnim znancem kot tudi levim, sredinskim in desnim. Pri teh zadnjih kategorijah je bila ta pripadnost zaradi rizičnosti projektov toliko bolj pomembna. Bila je ključna za odločitev o odobritvi. Zato boste v konglomeratu slabih terjatev v višini 6 milijard evrov našli vse. Ob »običajnih osumljencev« iz vrst gradbenikov (SCT, Primorje, Vegrad in vrst drugih) ter ljubljanskih Stožic, boste našli tudi kopico takih, ki so tesno povezani s prejšnjo vlado. Našli boste denimo kredite mariborski cerkveni gospodarski združbi v višini okrog 600 milijonov evrov. Našli boste kredite za Istrabenzov poskus prevzema Petrola in poskus prevzema Istrabenza s strani Bavčarja (ki ga je nadziral generalni sekretar vlade Božo Predalič). Našli boste kredite Časarjevi upravi v Luki Koper (okrog 200 miljonov evrov, našli boste kredite Lovšinovi upravi v Intereuropi (okrog 150 milijonov evrov). Oba je nastavila prejšnja Janševa vlada in oba so nadzirali nadzorniki iz vrst strank tedanje valdne koalicije. Našli boste kredite za prevzem Merkurja, ki sta mu pri prevzemu močno pomagala država Kad in Sod. In tako naprej.

In ja, verjetno bomo znova poslušali zgodbo o kreditih podjetja Ultra, Gregorju Golobiču in o tem, kako se je zaradi tega kredita zgodila recesija v Sloveniji. Ampak to sem že navajeni, kajne? No, tega, da je Ultra odplačala svoje kredite nihče ne omenja v medijih. Niti ni veliko govora o tem, koliko denarja je dobil ZVON in kakšne so bile garancije za njihove kredite. Ampak vse to je nepomembno – SDS se zaveda, da bodo kmalu volitve in da je treba sporožiti čim več dimnih bombic, da se bo narod ukvarjal z neumnostmi, kot pa dejansko videl zakaj smo v takšni situaciji, kot smo!

Mogoče samo medklic – nadzorniki, ki jih postavlja država imajo ravno to vlogo – da nadzorujejo stvari in za te stvari, ki so se zgodile, bi morali odgovarjati nadzorniki! Torej, mogoče bi bilo bolj smiselno, da se naredi preiskava nadzornikov in tega, kaj so oni sploh nadzorovali. In naj odgovarjajo s svojim premoženjem za vse sranje, ki so ga “pustili”, da se zgodi. Ja, obdobje debelih krav je bilo in vsi smo bili srečni, ker smo imeli visoko gospodarsko rast. Ampak “šparat je treba, ko imaš kaj in ne takrat, ko nimaš ničesar”!

spletna_banka

3 Responses to Parlamentarna preiskava o delovanju bančnega sistema – WTF!

  1. Mirko pravi:

    Ni časa komentirat, ne?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.