Resničen dogodek, ki se mi je zgodil pred parimi dnevi v trgovini, ko sem po dolgih letih srečal kolega, ki je očitno bil v “stari moodu” in se ni znal ustaviti v svojem navdušenju. Posledično sem se zasekiral, da sem res že tako star, ampak kaj kmalu ugotovil, da verjetno ni samo to. Nekdo se je samo povsem preveč navdušil nad besedo stari. Dialog v trgovini, med policami, je šel takole:

R: Zdravo N, tebe pa že zelo dolgo nisem videl!
N: Stari, res je. Kaj dogaja, stari?
R: Po dolgem času sem v trgovini, k bom nekaj kuhal, pa mi je zmanjkalo stvari!
N: Kul, stari. Jaz pa pečem danes, stari.
R: Vau, presenečaš, očitno te je družinsko življenje spremenilo?
N: Stari, totalno. Kaj pa ti, stari? Imaš že otroke, stari?
R: Nimam. Jaz nisem ravno človek za to. K se mi zdi, da težko svojo rit lovim, kako bi šele otroke!
N: Stari, videl sem te na videu. Kul, stari. Dobr si povedal, stari.
R: Eh ja, ni bilo najboljše no, ampak jeap. Sem nekaj pametoval.
N: Stari, a veš da si ti nekomu podoben?
R: Komu pa?
N: Stari, rajši ti ne povem. K, stari, zihr ti ni še nihče povedal tega!
R: Sem slišal že veliko primerjav, da me ne moreš več šokirati?
N: Sam res si, stari. Če te, stari, pogledam takole iz profila. Čist si mu podoben, stari?!
R: Saj lahko poveš no, ne moreš me šokirati. Sej v končni fazi smo odrasli ljudje, kajne?
N: Vseeno, stari. Ne vem no, stari. če ti bo všeč no.
R: Res ni problema no. Ti sam povej, k sem radoveden in me zanima komu sem podoben.
N: Pa ne vem no, stari. Je kul, stari. Ti rajši ne povem, stari.
R: Kakor želiš. V bistvu me res zanima, komu naj bi bil podoben po tvoje iz profila.
N: Stari, res je nenavadno. Ampak men se zdi, stari, da si mu čist podoben.
R: Hmm, potem pa povej. Zakaj zavijaš v celofan. Saj nisem več otrok, k bi se začel jokat ob kakšni primerjavi.
N: Ma, stari, sej bi ti povedal no. Ampak k vem, da ti ne bo všeč, stari. Pa ne vem no, stari, kako boš reagiral.
R: Poglej, poveš, pa je stvar rešena in gre življenje naprej. Ne moreš me užaliti, tudi če bi želel!
N: Stari, sej štekam. Ampak veš, stari, res je malce čudna ta podobnost. Če bi ti povedal, stari, bi razumel zakaj!
R: Ok, kakor želiš. Če boš povedal, boš povedal. Če ne boš, pač ne bom vedel, komu sem podoben.
N: Stari, res si mu. Full podoben si mu, stari.
R: Ja, sej vem, da sem mu. Sam komu to?
N: Ok, stari. Povedal ti bom, stari. Veš komu si podoben, stari?
R: Pa v bistvu ne vem, koga imaš v mislih, zato sem še vedno zdajle tukaj in te poslušam.
N: Stari, sam res mi ne zamerit. A prav, stari?
R: Ne bom. Zakaj bi, saj ne more biti tako grozno, kajne? Ali pač?
N: Ma je, stari, precej čudno. Sej k ti povem, boš razumel, stari, zakaj ti nisem upal povedat, stari.
R: OK! Čakam!
N: Stari, ti si iz profila čist podoben….
R: No, komu sem podoben?
N: Stari, ti si iz profila čist podoben Janezu Janši! Stari, ne bit jezen. Sam res si mu podoben, stari!
R: Hvala za tole, stari. Lep dan še naprej!

Jeap, precej Tarantino meets Ritchie dialog je bil tole. In zaključek je bil precej precej šokanten. Vsaj zame. Ali sem mu res? Upam, da je bila to samo njegova čudna percepcija. Ampak besedo stari je uporabil vsaj 100 krat v parih minutah pogovora. A ni ta beseda že par let passe?