S tem zapisom se ne postavljam v razsodnika dejanj, ki so se zgodila, zgolj poskušam prikazati pogled na novinarsko delo, ki se mi zdi v tem primeru zelo zelo sporno. Prav tako ne prejudiciram rezultatov in se ne postavljam na nobeno stran – da ne bo pomote. Že pred časom se je v Ljubljani pojavil “posiljevalec”, oz. napadalec, ki je poskušal storiti silo ženskam. O tem se sicer ni prav veliko pisalo v medijih, prav tako pa so tudi policisti bili precej skopi z informacijami. Do pred parimi dnevi, ko se je zgodilo posilstvo na parkirišči pri Gospodarskem razstavišču.

Dnevnik je v članku, ki ga je napisal Peter Lovšin (?), Brutalno posilil mlado hosteso (vir) zapisal:

Včeraj so pred preiskovalnega sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča še tretjič privedli osumljenca brutalnega posilstva. Po naših neuradnih podatkih je moral 32-letni Ljubljančan Martin Cimperman po svojem četrtem napadu končno za rešetke pripora.

Ko sem videl ta del članka, me je zmrazilo. Na Twitterju sem objavil svojo zaskrbljenost nad tem, da Dnevnik objavljal informacijo o imenu, čeprav je ta neuradna.

V istem trenutku sem šel preveriti na statistični urad podatke za pogostost imena in priimka – Pogostnost kombinacije imena in priimka MARTIN CIMPERMAN je manjša kot pet ali pa se ta kombinacija ne pojavi.

Rezultat me je malce osupnil, saj to pomeni, da je mogoče v Sloveniji par ljudi, ki jih je novinar Dnevnika, ki je dobil neuradne informacije postavil v vlogo posiljevalca. Sledilo je še preverjanje na Facebooku – kjer sem odkril samo enega Martina Cimpermana in predstavljal sem si, kako je biti v njegovi koži. Namreč velja, da je človek nedolžen, dokler mu krivda ni pravnomočno dokazana! Na Twitterju se je vnela debata, kjer so se pojavljali takšni in drugačni predlogi, kaj bi morali narediti s to osebo – objaviti njegovo sliko na billboardih z njegovimi osebnimi podatki, ga kastrirati, itd…

Še enkrat poudarjam – ne postavljam se v razsodnika, niti se nisem postavil v kožo žrtve, ki bi verjetno storile še kaj drugega, kot zgoraj omenjena dejanja, poskušam samo razumeti mrhovinarstvo, ki se v bitki za informacije spozabi in s svojimi dejanji uničuje življenja! Ali je kriv bo dokazalo sodišče – v tem primeru, bi bilo veliko bolj smiseln, če so ga parkrat že zasliševali in pridržali, predlog, ki je padel na Twitterju:

In zakaj celoten tale zapis? V petek je namreč Dnevnik objavil nov članek na to temu, pod njega se je podpisal Peter Lovšin, z naslovom – V pripor očitno poslali napačnega (vir), kjer je med drugim zapisano:

V primeru posilstva mladega dekleta pred Gospodarskim razstaviščem je prišlo do popolnoma nepričakovanega preobrata. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah namreč analiza DNK ni potrdila suma, da je dekle posilil osumljeni Martin Cimperman, kakor sta menila policija in tožilstvo.

Za zaključek – novinarji se prepogosto postavijo v vlogo razsodnika in s svojim neobjektivnim poročanjem postavljajo razsodbe. Prav tako je narobe, da se objavljajo informacije iz neuradnih virov, ki vse skupaj postavijo v drugačno luč. Sam si želim novinarjev, ki bodo vedeli kaj počnejo in kako lahko s takšnimi dejanji vplivajo na življenje ljudi. Si predstavljate, da vas Dnevnik označi za posiljevalca? Jaz si. In v tem primeru bi do konca svojega življenja živel na račun Dnevnika – škoda, ki je povzročena se sicer ne da plačati z denarjem, ampak življenje v tuji državi, kjer me nihče ne bi poznal, ne bi bilo niti tako slabo!

Sovražim mrhovinarstvo – ker uničuje novinarstvo in uničuje ljudi!

p.s.: ali je omenjena oseba kriva ali ne, naj odločijo za to primerne institucije. Dokler mu ni dokazana krivda, pa naj, če je tako nevaren, bo v priporu!

dnevnik_posilstvo

5 Responses to Martin Cimperman – ko novinarstvo uniči življenje – mrhovinarstvo!

  1. Slovenec na Tajvanu pravi:

    Peter Lovšin – upam, da te je sram.

  2. IA pravi:

    Kaj sram, saj je plačan.

  3. Anonimno pravi:

    Z zapisanim se popolnoma strinjam.
    Vendar – ravnokar si postal še en zadetek na googlu, kjer se to osebo povezuje s posilstvi.

  4. Peter pravi:

    No, to bi se morali novinarji res nazaj drzat. Ampak senzacionalni kot so, lahko na to kar pozabimo. Zanimiv primer sta sedaj tudi “bombasa” v ZDA kjer nihce ne govori o osumljencih, ampak vsi le o bombasih. Ampak tukaj smo mi poklicani, da z nogami glasujemo in konzumiramo le tiste, ki tega ne pocnejo. Ce jih se imamo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.