Zgodba se ponavlja vsako leto. Evrovizija nam pač ne gre od “ust”.  Na Evrovizijo v Malmö je šla Hannah Mancini s pesmijo Straight Into Love. Letos ni bilo izbora, kot je bil prejšnja leta, ampak je Hannah določila strokovna komisija in jo poslala na tekmovanju. Slovenija je na tekmovanju (predtekmovanju) dosegla 8 (osem) točk in dosegla zadnje mesto. Največ točk v naši skupini je dosegla Danska, ki je dosegla 167 točk in postala tudi kasnejša zmagovalka tekmovanja.

Glede na ta razultat, ki ni najbolj vzpodbuden in na to, da Slovenija pač nima “sreče” z izborom predstavnic, ali predstavnikov in glede na to, da je bilo “baje” stroškov s tem “izletom” v Malmö za preko 200.000 eurov (če to drži, potem me res zanima, kaj hudiča je tako drago??), bi bilo najboljše, da se v naslednjih parih letih odpovemo temu tekmovanju. Stvar bi bila najbolj preprosta, predvsem pa se ne bi več iskalo krivcev in odgovornih za tako slabe rezultate. Namreč ravno letos, je strokovna komisija izbrala takšen komad, ki naj bi šel v ušesa, predvsem pa naj bi bil dovolj zabaven in zanimiv. Ampak ne, tudi to, da smo poslali na Evrovizijo Američanko, ki sta ji pomagala peti dve Danki, ni bilo dovolj.

Še več – sam ne gledam televizije že nekaj časa, torej nisem videl tega, baje je naša predstavnica precej dobra fušala pri svojem komadu? Če to drži, potem sem malce presenečen. Če ne drži, pa preveč poslušam radijske postaje, kjer slišim takšne informacije.

Torej, kaj bi jaz predlagal, če bi imel kaj besede:

  • za tri leta se “odklopimo” od popevke za Evrovizijo
  • privarčujemo precej denarja, ki ga vložimo v to, da
  • v tem času vzgajamo kadre, ki bodo dejansko lahko dosegli kakšen uspeh
  • ker bomo čez tri leta prvič, po dolgem času zopet na tekmovanju, nam bodo žirije bolj naklonjene
  • končno premagamo “slovenceljnost” v nas samih in naredimo šov – ne ravno tako, kot so to naredile Sestre, ampak vseeno spektakularno
  • pozabimo na plesno skupino Maestro in njihove nastope, ker jih je povsod preveč (in mame, ki sodelujejo v komisijah niso nekaj najbolj pozitivnega!)
  • izberemo dejansko domačega predstavnika, ki zna peti in mu naredijo strokovnjaki (ne Raay in podobni) komad, ki bi imel potencialno možnost za uspeh
  • če nam tudi čez tri leta ne uspe, se preprosto sprijaznimo s tem, da smo boljši v športu in ta denar investiramo v športnike

Zelo preprosto, kajne? Predvsem pa bo precej manj kritiziranja in pametovanja, ko pa že vnaprej vemo, da našim predstavnikom ne bo uspelo!

hannah_mancini_straigh_into_love