Content is King je mantra, ki jo poslušam zadnja leta. Cel kup buzzwordov se je pojavilo na to temo, ki služijo samo nečemu – da se content boljše prodaja. Dobili smo pojme kot so content marketing, content curation,… Dobili smo strokovnjake, ki se ukvarjajo s contentom. In celo na konferencah se je začelo govoriti o vsebini. Družbeni mediji so sicer še vedno v ospredju, vendar se v zadnjem času govori tudi o vsebinah. O tem, kdo jih ustvarja, kakšne naj bodo, kakšna vsebina zanima uporabnike, predvsem pa ugotavljam, da se vsebina da zelo dobro prodajati. Vendar to ne vsaka vsebina, ampak originalna, ki jo ustvarite sami in ki ni prevod, ali pa kopiranje novic iz drugega portala.
Zakaj je govora o vsebini? Ker ljudje na internetih še vedno iščemo vsebino! Iščemo informacije, ki pa ne smejo biti več zgolj in samo suhoparne, ampak morajo imeti zgodbo – vse mora imeti svojo zgodbo, da nam na koncu odločitvenega tunela pride na misel, da iz žepa potegnemo svojo “diners” kartico in z njo plačamo to, kar smo si ogledovali in iskali. Če dobimo kvalitetno zgodbo, če dobimo informacije, ki smo jih želeli, je naša odločitev precej bolj preprosta, kot sicer.
Ali se nismo že naveličali enih in istih Facebook statusov, s katerimi nas “razveseljujejo” social media guruji?
Interakcijo s svojimi potrošniki na družbenih omrežjih je najboljše ohranjati tako:
- da se objavlja trenutno aktualne teme (primer: Tina Maze zopet zmagala – dajmo vsi skupaj en big LIKE)
- da se ob petkih zaželi vsem čudovit vikend s primerno fotografijo (primer: Jutri bo sončkasto. Bodite sončkasti tudi vi. En big LIKE za sonček čez vikend)
- da se objavlja smešne slike (primer: Tale slonček je padel v vodo. En big LIKE, da spleza iz nje!)
- da se pod vsako objavo na družbenih medijih zapiše še vprašanje (primer: Kaj pa vi mislite? A bi dali big LIKE za tole?)
Znamka, oz. skrbniki znamke – v tem primeru tudi agencije, bi morale začeti (končno!) poslušati svoje potrošnike. Namreč ravno v nas se skrivajo odgovori na takšna in podobna vprašanja, na katere sicer obstajajo tudi drugačni odgovori, ki so zapisani v analizah, vendar so veliko bolj preprosti, če se nam jih zastavi in če znamka dobi odgovor iz prve roke. V tem primeru potrošnik dobi dejansko občutek, da znamka z njim komunicira in da si želi naših nasvetov, oz. da znamko celo dejansko zanima naš pogled na njih.
Samo originalna vsebina šteje na spletu?
Splet je postal nekaj samoumevnega, predvsem pa so se stvari precej spremenilo s pojavom družbenih medijev – Facebook, Twitter,… Spremenila se je tudi vsebina na spletu. Če je bilo pred pet in več leti veliko upanja namenjenega blogerjem, ki bodo postali “državljanski novinarji” in bodo ustvarjali kvalitetne, originalne vsebine, je le to upanje počasi zamrlo. Nekaj blogerjev pri nas še vztraja in ustvarja originalne vsebine, veliko jih je zamenjalo blog za hitrejše komunikacijske kanale, nekateri so se odločili, da je to izguba časa..
Če pogledamo medijsko spletno krajino pri nas, potem je vsa stvar še precej bolj žalostna. Večina tujih novic, ki jih objavljajo naši spletni portali je pobrana iz tujih virov (da raje ne začnem pizditi nad avtorskimi pravicami fotografij, ki jih objavljajo!), domača vsebina pa je v večini primerov iz istega vira – STA. In kar je še lepše pri celotni zgodbi, mediji sami med seboj povzemajo zgodbe, čeprav niso resnične in jih niti nihče ni preveril – ampak takle mamo, saj smo v Sloveniji!
Ste se kdaj vprašali, kaj dejansko ponujate svojim obiskovalcem na spletnem mestu? Ste se kdaj postavili v njihovo vlogo – brez da bi poznali svoje produkte, storitve, ki jih poskušate prodati in prebrati vsebine, ki jih imate na spletnem mestu? Če ste in ste karkoli razumeli, potem ste med tistimi, ki vsaj približno vedo, kako se tem rečem streže. Na žalost je realnost precej drugačna in obratna. Večina spletnih mest ima tako zanič vsebine, da niti ne veš kaj so želeli prodajati. Veliko spletnih mest ima vsebine, ki so namenjene zgolj in samo Google pajkom in je vse ostalo nepomembno. In kje smo v tej celotni zgodbi mi, obiskovalci takšnih spletnih mest? Ni nas. Približno tako je, kot s politiko, ki se vsake štiri leta spomni na nas, da nas potrebuje in da nam je treba kaj lepega povedati – tudi spletna mesta doživljajo takšne “make overje” in potem se njihovi ustvarjalci dičijo nad tem, kar so naredili.
Vsebina je kraljica – in naj vam bo to mantra za naslednje leto. Če naredite iz tega še zgodbo, potem ste precej bližje do uspeha!
No ja, kot prvo se trudim da so moja voščila ob rojstnih dnevih čimbolj pisana na kožo tistemu ki so mu namenjena.
Potem pa občasno na FB ali Twiterju objavim kako misel, ali pa fotko posneto z ipadom.
Zelo malo stvari pa sharam ali retwiram.
Pa tudi z lajki sem postal skop. Pri lajkih mi nekako ne gre v glavo, da neka žalostna vsebina dobi like. Kot da bi to nekomu privoščili ali kaj. Ok pri veselih stvareh ni problema, ampak ko,je kaka nesreča smrt ali,kaj podobneg pa lajk ne spada zraven.
Lajk v mnogih primerih pomeni strinjanje z mnenjem avtorja…
Čestitam za zapis! Jaz sem že čisto obupala. Držim pesti, da tvoje misli naletijo na plodna tla.
Vsebina brez pravega konteksta je le vsebina. Vsebina brez vnaprej natančno pripravljene strategije je le vsebina.
“vse mora imeti svojo zgodbo, da nam na koncu odločitvenega tunela pride na misel, da iz žepa potegnemo svojo “diners” kartico in z njo plačamo to, kar smo si ogledovali in iskali.”
Hm, Had, a se tebi to s kartico pogosto dogaja? Zaradi zgodbe?
Namreč pri meni je tako, da berem vsebino, ker me zanima vsebina. In pri tem ponavadi ne vlačim kartic iz žepa.
Če pa me nekaj pritegne k nakupu, pa me pritegne izdelek (inovativnost, uporabnost, estetika), ne pa neka zgodba okrog njega.
Če s contentom nisi kontent, pač strani ne boš obiskoval, pa če se avtor postavi na glavo in od jutra do večera premleva strategije.
Likanje je pa za pupe.
V osnovi je izražanje s klikom na (edini možen) gumb Like skrajno debilno in fašistoidno. Možnost izražanja zreducirana na “I like”.
Da me ne napade kakšna aktivistka, naj se takoj popravim:
Peglanje je za ženske in moške.
Likanje pa zgolj za male pupe.