• 6 min. branja

Včeraj je v javnost prišla informacija, da je Slovenija v primeru predloga Evropske komisije za uvedbo dajatev na uvoz fotovoltaičnih komponent iz Ljudske republike Kitajske glasovala proti, s čimer je po mnenju skupine BISOL Group ravnala nespametno in je podlegla interesom tujega kapitala. To informacijo, oz. sporočilo za javnost sem dobil po elektronski pošti (spodaj ga objavljam v celoti) in je zakrožila po medijih, ki so novico objavljali:

  • Zakaj je Uroš Merc snel slovensko zastavo z Bisola? – Finance
  • Slovenski “ne” protidumpinškim dajatvam na solarne panele s Kitajske za Bisol “veleizdaja” – Dnevnik

Med drugim je v sporočilu za medije zapisano:

Dr. Uroš Merc, predsednik skupine BISOL Group, je odločitev Slovenije označil za prvovrstno nacionalno sramoto, ki sama zase govori o tem, kaj si slovenska politika in slovenski predstavniki ljudstva mislijo o slovenskem gospodarstvu in njegovem vsakodnevnem prizadevanju, da bi uspelo na svetovnem trgu, se razvijalo in bilo zmožno ustvarjati. Dr. Merc se sprašuje, kje so sindikati sedaj, ko je potrebno zaščiti visokotehnološka delovna mesta in kaj počnejo razne gospodarske zbornice, ko se odloča o visokotehnološkem vlaganju, zeleni ekonomiji in pospeševanju izvoza.

Problem je v tem, da se očitno ljudje, ki gre za njihov dobiček odzovejo na stvari na precej čuden način. Namreč uvedba dajatev za uvoz fotovoltaičnih komponent in Kitajske bi bila samo pokazatelj da trg ni več svoboden, ampak se prilagaja interesom nekatih skupin. Zanima me, ali je Uroš Merc stal v prvi vrsti, ko so slovensko tekstilno industrijo uničili izdelki iz Kitajske in je opozarjal na te težave? Verjetno ne, saj ni šlo za njegov dobiček.

Uroš Merc je leta 2011 v intervjuju za Delo – Osebno z Urošem Mercem: Sončni kralj povedal, da kupujejo celice tudi od Kitajcev – verjetno po precej nizki ceni:

Konkurenca Bisolu velikokrat očita, da le sestavlja različne komponente v module in da pravzaprav to ni prava proizvodnja. Merc trdi, da imajo visokotehnološko proizvodnjo: »Tisti, ki pravijo, da ne, ponavadi še windowsov ne znajo inštalirati. Tako bi tudi jaz lahko govoril, saj tisti tam samo malo zakuri ali samo nekaj namaka v kemijske snovi.« Sončne celice, ki jih vgradijo v module, uvažajo predvsem iz Evrope in vzhodne Azije. Bisol je nekaj časa sodeloval z nemškim Q-Cells, zdaj pa celice kupuje predvsem od tajvanskih podjetij Gintech in DelSolar, kitajskega Ja Solarja, že od začetka pa največ sodelujejo z belgijskim proizvajalcem Photovoltech.

Vendar to še ni vse, kar me je zmotilo včeraj. Namreč že leta 2011 sem pisal o podatkih, ki so bili vidni v Supervizorju  in podatkih, ki so bili na voljo na spletnem naslovu Država za razvoj Slovenije:

  • Bisol, uspešno mlado podjetje 1.257.591,00 eurov

 

 

 

Seznam organov (skupen znesek plačil: 1.560.788,08€)

Vendar je znesek za podjetje Bisol še precej višji, saj ima podjetje preko 20 podjetij in nekateri zneski na različna podjetja so precej lepi:

In sedaj še grand finale. Bisolovi izdelki niso poceni in dejstvo je, da so sestavljeni iz Kitajskih celic. Torej bo za domačega kupca cena modulov iz Kitajske precej nižja, kot pa je cena Bisolovih. In v tem grmu tiči zajec – mogoče si pa v podjetju Bisol želijo imeti monopol – da nihče drug ne bo mogel prodajati in izdelovati fotovoltaičnih izdelkov v Sloveniji, kot oni sami. Saj nekako v to smer gre vse razmišljanje, kajne?

Ampak to je zgolj in samo moj pogled na situacijo. V družbi Bisol očitno vidijo stvari v drugačni luči – zgolj v luči kapitala in pozivanje sindikatov je tukaj precej čudno početje!!

bisol

 

Celotno sporočilo za medije:

Republika Slovenija je v primeru predloga Evropske komisije za uvedbo dajatev na uvoz fotovoltaičnih komponent iz Ljudske republike Kitajske glasovala proti, s čimer je po mnenju skupine BISOL Group ravnala nespametno in je podlegla interesom tujega kapitala. Skupina BISOL Group je mnenja, da gre za nacionalno sramoto in veleizdajo, ki ni vredna dostojanstva slovenskega naroda. V interesu prostega trga smo lahko srečni, da ima evropski komisar za trgovino Karel De Gucht možnost vztrajati pri odločitvi ne glede na mnenje držav članic evropske skupnosti, na kar neposredno že namiguje.

Vse od leta 2010 naprej Ljudska republika Kitajska na nedovoljen ter nezakonit način spodbuja izvoz kristalno silicijevih fotonapetostnih modulov in njihovih ključnih komponent v države članice evropske skupnosti in ostale dele sveta, ter se s tem na nelojalen in protizakonit način kosala s konkurenco in uničevala številna evropska proizvodna podjetja. Še do nedavnega je Evropa predstavljala 80 % svetovnega trga fotovoltaike, zato se je kitajska fotovoltaična industrija lahko razvijala zgolj na račun evropskih davkoplačevalcev. Po tem, ko je uvozne dajatve na dampinške cene in nedovoljene državne pomoči v višini do 300 % uvedla ZDA, je pred skoraj enim letom preiskavo proti Kitajcem uvedla še Evropska komisija. V zaključku preiskave komisija ugotavlja, da trenutno stanje na trgu ne odraža tržnih razmer, v katerih ima možnost prosperirati najboljši in najbolj konkurenčen proizvajalec. Posledično Evropska komisija zagovarja uvedbo uvoznih dajatev v višini od 37,2 do 67,9 %, odvisno od proizvajalca in uvožene komponente. To bi pomenilo, da bi Evropska skupnost lahko pobrala za 10 milijard evrov dajatev, saj je uvoz fotovoltaičnih komponent ekvivalenten skoraj 18 % celotnega izvoza Evropske skupnosti na Kitajsko (od 140 milijard evrov celotnega izvoza na Kitajsko, v Evropo uvozimo za 25 milijard evrov samo fotovoltaičnih komponent). Na posvetovalnem glasovanju 27. maja 2013 v Bruslju, ki za Evropsko komisijo ni zavezujoče, je Slovenija glasovala proti uvedbi dajatev in odkrito podlegla interesom tujega kapitala in pritiskom tujine. Pri tem gre spomniti, da se je v Evropi ravno prejšnji in ta teden mudil kitajski premier Li Keqiang z namenom, da opozori posamezne države članice EU na morebiten odstop od interesa nakupa državnih obveznosti v primeru, da bi uvedba dajatev bila podprta. Kitajska tudi vseskozi grozi s povračilnimi ukrepi v obliki trgovinske vojne, ki pa je zaradi 100 % suficita kitajskega izvoza vse prej kot verjetna. Države članice, ki so na glasovanju bile proti uvedbi dajatev so podprle nezakonito ravnanje Kitajske v tem primeru in se odločile za bojkot prostega trga. Med njimi je žal tudi Slovenija.

Dr. Uroš Merc, predsednik skupine BISOL Group, je odločitev Slovenije označil za prvovrstno nacionalno sramoto, ki sama zase govori o tem, kaj si slovenska politika in slovenski predstavniki ljudstva mislijo o slovenskem gospodarstvu in njegovem vsakodnevnem prizadevanju, da bi uspelo na svetovnem trgu, se razvijalo in bilo zmožno ustvarjati. Dr. Merc se sprašuje, kje so sindikati sedaj, ko je potrebno zaščiti visokotehnološka delovna mesta in kaj počnejo razne gospodarske zbornice, ko se odloča o visokotehnološkem vlaganju, zeleni ekonomiji in pospeševanju izvoza. Dr. Merc: »Čemu so namenjene gospodarske delegacije, če z enim zamahom vlada izniči ves trud dolgoletnih prizadevanj? Po mojem prepričanju gre za eklatantno veleizdajo slovenske družbe in njene blaginje. Zdi se, kot da bi se otepali proizvodnih delovnih mest, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje in brez katerih so slovenski kot evropski prihodnosti šteti dnevi. Očitno bo družbeni reset mogoč šele takrat, ko bo socialni standard Slovenije padel na nivo 30 % pod standardom Kitajske velesile, slovenski politiki pa kaže, da se zavzemajo, da bi do tega prišlo čim prej.

Ob oceni stanja je dr. Merc povzel razmere v skupini: »BISOL Group je gospodarska družba, ki s svojimi odvisnimi družbami predstavlja najpomembnejše slovensko podjetje na področju obnovljivih virov energije. Smo perspektivno in visokotehnološko podjetje z visoko dodano vrednostjo. V sedmih letih obstoja smo iz nič ustvarili preko 350 delovnih mest in več kot 300 milijonov evrov izvoza. Trenutno smo edini v Sloveniji, ki v panogi fotovoltaike ustvarjamo dodano vrednost, od tega je 99 % prodaje namenjene izvozu. Z mesečno maso plač doprinesemo slovenski družbi 500.000 evrov, sicer pa dodana vrednost presega 25 % vsega ustvarjenega prometa, katerega vedno večji delež ostaja v Sloveniji. Kot skupina spadamo med velika podjetja. Želeli smo si, da bi nadaljnja vlaganja lahko izvajali doma, tako pa smo danes z razočaranjem umaknili slovensko zastavo izpred sedeža družbe in pustili drog prazen, da bi nam bil današnji dogodek še dolgo v opomin.«

Kitajska država je fotovoltaično panogo prepoznala kot eno najbolj strateških in je pripravljena storiti vse, da na njenem področju zagotovi gospodarski monopol. Kitajska podjetja zato na nezakonit način uničujejo bolj kakovostno in tehnološko bolj dovršeno evropsko proizvodnjo in ob tem na trg vsiljujejo manj kakovostne in tehnološko zaostale proizvode. To počnejo tako, da svoje izdelke ponujajo za ceno, ki je nižja od višine stroškov potrebnih za njihovo izdelavo, kar je nezakonito zaradi vseh dolgoročno slabih učinkov, ki jih takšno ravnanje ima.

Ključno je torej izjemno pragmatično in odločno poudariti, da nezakonitih ravnanj nismo pripravljeni dopuščati. Kitajska podjetja so manj konkurenčna in stroškovno manj učinkovita od evropskih, nezakonito ravnanje pa gre prav na škodo slednjih in njihovih potrošnikov. Uvedba uvoznih dajatev je nujna in ključnega pomena za ponovno vzpostavitev prostega trga, kar je poslednja možnost, da tehnologija in njen razvoj ostaneta na domačih tleh. Dobrobit uvedbe dajatev za širšo evropsko gospodarstvo kažejo mnoge neodvisne študije, ena izmed zadnjih je od priznane družbe PriceWaterhouseCoopers (http://prosun.org/en/component/downloads/downloads/84.html).