Prvega ne pozabiš nikoli, bi lahko zapisal za Citroen DS5 – hybrid4. Namreč to je prvo hibridno vozilo, ki ga v tem tednu vozim okoli. Kljub temu, da sem skeptičen do samih hibridov – izdelava akumulatorjev ni ravno ekološka, kot tudi sama njihova reciklaža, sem nad prvimi kilometri, ki sem jih naredil z dotičnim vozilom, precej pozitivno presenečen.
Citroen DS5 – hybrid4 je zanimive sorte vozilo. Od zunaj izgleda kot manjši “space shuttle” – tako ga je opisal mulček na parkirišču, od znoraj pa izgleda “space shuttle” – tako ga opišem jaz. Testno vozilo ima 2.0 dizelski motor s 155 konji + dodatnih 40 konjev na zadnjih pogon, ki so električno gnani. Avtomatski menjalnik, ki pa se lahko spremeni tudi v “shift menjalnik” in štiri načine prestavljanja (auto, sport, zev, 4x). Notranjost vozila je dodelana – poskrbljeno je za vsak detalj – edina stvar, ki sem se je moral navaditi je sredinsko postavljeno odpiranje oken in vse ostale funkcije – navajen sem tega na vratih in sedaj vedno znova iščem vse skupaj po vozilo. Testno vozilo ima panoramsko streho, in električno odpiranje posameznih njenih delov. Usnje je črno belo in sedeži elektronsko nastavljivi – bonus je masaža hrbta, ki se vklopi s pritiskom na gumb. Elektronike je v tem vozilu toliko, da me rahlo bega – zadnja kamera, headup display s prikazom hitrosti vožnje na vetrobranskem steklu, trije zasloni na armaturki, velik zaslon za navigacijo in ostale funkcije vozila..
Citroen DS5 do 60 km/h vozi na električno energijo (če ni prehitrega pospeševanja, kar sporoča velik zaslon), potem se preklopi na dizelski motor. Polnjenje akumulatorjev poteka preko sistema zaviranja, ali pa zmanjševanja hitrosti – zaslon na armaturni plošči, ki je namenjen temu je zanimiv za opazovanje in prvih nekaj kilometrov je bil ves moj čas posvečen njemu. Voznik ima lahko vklopljene različne prikaze, kaj se dogaja z vozilom. Vožnja z vozilom je dejansko podobna vožnji s “space shuttlom” – ne, nisem se še peljal z njim, vendar nekako tako si predstavljam vožnjo z njim. In vozilo ima, kljub precej veliki teži, dobre pospeške in odlično lego na cesti.
Zakaj se mi zdi, kljub zgornjim pomislekom, hibrid zanimiv?
- prvih 400 kilometrov je za menoj in povprečna poraba je 5,6 l goriva. Glede na to, da je vozilo precej težko, je to super nizka poraba.
- vožnja po mestih, do hitrosti 60 km/h je vožnja brez emisij, saj se vozim na električno energijo
- vozilo je med vožnjo po mestu tiho – tako tiho, da imam vedno znova občutek, da mi je vozilo “ugasnilo” in ko se pripelješ za pešca, le temu ni nič jasno, kaj se dogaja za njim
- ne vem, ali je “krivda” v obliki vozila ali pa v dejstvu, da je hibrid, ampak za DS5 se ljudje vedno znova obračajo – mogoče samo dejstvo, da jih ni ravno veliko in je nekaj novega na cesti povzroči to?
Če sem bil ob prvih kilometrih skeptičen do vozila in hibridov na sploh, se je po par sto kilometrih vse skupaj spremenilo. Ne samo, da nisem več skeptičen, celo všeč mi je to. In če bi sedaj obstajalo električno vozilo, ki bi imelo avtonomijo okoli 500 kilometrov in spodobno ceno (Tesla S je zame tri range predrago vozilo), bi bil verjetno v vrsti zanj! Tako pa bom teden dni užival v vožnji po mestu brez onesnaževanja okolja z izpušnimi plini!
