Eugenija Carl je včeraj za RTV Slo (Tržaška veletržnica: najplodnejša njiva slovenskih kmetov) odkrila tisto, o čemer se govori že dolgo časa. Da je “bio, eko, integrirano pridelano” sadje in zelenjava, ki jo lahko kupite na tržnicah in kjer vam “branjevke” zatrjujejo, da je od domačih kmetov, zgolj nakupljeno na tržnici v Trstu, kamor pride zelenjava iz Italije, Španije in drugih krajev. S tem je razbila mit in prikazala kako si nekateri od prodajalcev in sadja na povsem neupravičen način in s prodajo nič bio, nič eko in nič integrirano pridelano lepo polnijo žepe na račun naivnih kupcev, ki verjamejo, da so dobili dejansko kvalitetno sadje in zelenjavo. Eugenija je s tem svojim prispevkom razkrinkala dejansko stanje, ki bi se ga morali ljudje zavedati, ko so na tržnici in za to, da dobijo “bio, eko, ali integrirano pridelano” sadje in zelenjavo plačajo veliko veliko več, kot pa za sadje in zelenjavo, ki je iz Španije!

Ker sam prihajam iz Zasavja in ker sem imel to srečo, da je bila doma skoraj vsaj zelenjava vedno domača, mi je bil od nekdaj pogled na “spolirano” in povsem pravilno oblikovano zelenjavo precej smešen. Korenje, ki ga vidim na tržnici je vedno drugačno od tistega, ki ga vzgojiš doma. Paradižnik ni pravilnih oblik, prav tako barva ni po celem paradižniku enaka – na tržnicah pa so vsi paradižniki “kopi/paste”. Da tega, da dobim sredi zime lubenico, ali pa jagode, niti ne omenjam. Seveda je vse to pridelano doma, pri kmetih iz sosednjih hribov in ker “branjevkam” verjamem, sem pripravljen za to plačati hudičevo več denarja. V končni fazi gre za moje zdravje in pri hrani pa res ne bom “šparal”. Ja, dokler ne vidim takšnega prispevka in mi postane jasno, kako te stvari potekajo.

Če grem v podrobnosti. V Hoferju stane mango manj kot 1 euro! Na tržnici v BTC-ju pa se mango prodaja po 6-12 eurov za kos – seveda, ker je eko mango in ker je to najboljša roba. Dokler ti nekdo iz Hoferja ne pove, da pride “branjevec” iz tržnice vsako jutro k njim na obisk in kupi par gajbic mangota – mu odstrani nalepke in ga prodaja 6x dražje. Biznis, kajne?! Zakaj se nisem že jaz spomnil česa takšnega?!

Lahko bi pisal o takšnih in podobnih primerih, kot o tem, da obstaja na eko tržnici večina proizvodov, ki imajo z eko edino povezavo v besedi ekonomija, vendar se ne splača izgubljati besed. Ljudje, ki že tako nimajo veliko, pa vendar verjamejo, da je zdrava hrana pomembna, dajo svoj denar za to, da bi jedli zdravo hrano, v resnici pa kupujejo tisto hrano, ki bi jo dobili vsaj parkrat ceneje, če bi jo kupovali v Hoferju, Lidlu, ali pa na tržnici pri prodajalcih, ki so vsaj prijazni, vendar prihajajo iz drugih držav in vedno za povrh dajo še kakšno sadje.

Podobna situacija je z vsemi “kmeti”, ki prodajajo doma pridelano sadje in zelenjavo ob cestah – kar jim država dovoljuje. Vendar, ko se peljem mimo in vidim, da prodajajo eksotično sadje, ki ga definitivno ne pridelujejo v Sloveniji, se vprašam, kjer so inšpektorji? Ampak zakaj bi se oni s tem ukvarjali – na tržnici v večini primerov ne dobim niti računa, kako bi lahko potem zahteval, da mi nekdo dokaže, da je sadje in zelenjava res domače? Težko, kajne?

Vendar ima potrošnik možnost, da  od prodajalca, ki prodaja pod oznako bio, eko ali integrirano pridelavo, zahtevate certifikat, ki ga mora imeti. Če ga nima, lahko obvestite tržni inšpektorat. In tisti, ki dejansko pridelujejo pod temi oznakami, so vredni nakupa, saj v nasprotnem primeru izgubijo licenco, ki pa je ni tako preprosto prejeti.

In “branjevke” nam bodo še naprej prodajale bučke, da je vse domače, zdravo in ravnokar pobrano iz zemlje. V bistvu pa marsikatera rastlina sploh ni videla zemlje v svojem kratkem življenju! Jebiga, takle mamo, če smo pa vsi eko, bio in integrirano pridelani!

trznica