Petek, dan za Odprto kuhno na Pogačarjevem trgu. Lepo čakam v vrsti, da bi lahko parkiral pri tržnici, ker je bilo parkirišče ob Ljubljanici (ne vem kater nasip je to!) polno. Šalim se z mestnimi redarji, ki stojijo tam in usmerjajo vozila, ki kot jaz iščejo parkirišče čim bližje tržnici – ja, tam ob strani je mogoče parkirati za pol ure – brezplačno! Ko vidim, da se dve osebi spravita v BMW s CD registrskimi oznakami, mi redar dovoli, da zapeljem naprej. Ker je bilo vozilo obrnjeno v mojo smer, sem počakal malce dlje stran, da je lahko zapeljal mimo mene. In ko je peljal mimo mene BMW, je šel po skrajni levi strani mimo kombi.

Ok, se mu pač mudi, jaz pa sem že čakal in lahko počakam. Ko BMW odpelje iz parkirišča (modra cona) in se jaz poskušam pomakniti na parkirno mesto, ki je bilo prazno, voznik kombija prestavi v vzvratno prestavo in porine nazaj. Ker mi ni bilo povsem jasno, kaj ima namen narediti, sem se ustavil in počakal. Ko sem videl, da se je odločil, da bo parkiral na mestu, ki sem ga čakal, sem stopil iz vozila in v zelo prijaznem tonu vprašal voznika:

“Oprostite, ampak na tole parkirno mesto sem jaz čakal! Se vam zdi vaše početje ok?”

Steklene oči in široko razprte ustnice, ki so me gledale skozi na pol priprto okno kombija so mi zasikale nazaj:

“A hočeš da te prefukam? Spoki se!”

Ker po naravi nisem nasilnež, vendar poskušam stvari rešiti s pogovorom, sem poskušal z umirjenim tonom nadaljevati:

“Torej je vseeno, če nekdo čaka, ker pač vi vozite kombi in imate večje vozilo, kot ga imam jaz, lahko počnete kar želite?”

Odgovor, ki sem ga dobil nazaj je bil presunljiv celo zame:

“Prefuku te bom, ker si peder! Spoki!”  in začne tuliti ven iz avta “Odpeljite tega pedra stran od mene!”

Par mimoidočih je obstalo in poslušalo njegovo tuljenje, ko mi je vmes navrgel:

“Če ne bi bil tak peder, bi zdajle že lahko parkiral zadaj. Ker si pa peder, pa ne boš!”

Skočil je iz kombija in odbrzel k zadnjim vratom in iz njega začel jemati stvari. Ker se zavedam, da se na tak nivo ne morem spustiti, ker nimam niti najmanjše možnosti da bi lahko karkoli naredil, sem vzel telefon in slikal pogumnega voznika kombija z NM registrsko. V tistem se je sprostilo drugo parkirno mesto in sem videl, da mi ga redar varuje.

Vprašal sem redarja, kaj lahko storim, če ti nekdo grozi in mi je dejal, da lahko podam ovadbo na policijo. Ker to pomeni potem sodne obravnave in vse ostalo, sem se odločil, da preskočim ta del. Dovolj je slika in dovolj je objava – mogoče pa vseeno kdo prepozna tega gospoda, ki je tako pogumen in ki lahko grozi vsakomur.

Sam sem bil kasneje, še par minut precej pretresen, saj nisem navajen, da obstajajo dejansko takšni ljudje, ki bi te prefukali in ki te ozmerjajo s pedrom. Nisem nasilen in ne verjamem, da se karkoli lahko reši z nasiljem. Če bi mi rekel, da se mu pač mudi, bi razumel. Ampak njegov napad ni bil najboljša obramba. In grožnje s tem, da me bo nekdo prefukal, mi res niso všeč!

p.s.: mogoče pa je z besedo “prefuku” mislil kaj drugega, pa samo jaz nisem razumel?

prefukutebom