O skupinskih nakupih sem pisal že večkrat. Ponavadi ne pozitivno, ker sam niti nimam izkušenj z njimi, sem pa samo vedno znova presenečen, kaj vse se prodaja in koliko je teh ponudnikov skupinskega nakupovanja. Tudi to, da tedensko začnem prejemati elektronska sporočila od kakšnega novega ponudnika skupinskega nakupovanja, mi je prišlo že povsem v navado. Moji zapisi na to temo skupinskih nakupov:
- Spisek ponudnikov skupinskega nakupovanja v Sloveniji
- Skupinski nakup – skupinski nateg
- 1nadan.si in Burger King z veliko akcijo za 1,99€ omogočila 35.000 obrokov – hmm, kaj res?
Danes pa sem na Facebooku opazil sledeči “sponsored post”, ki omogoča nakup komplet nakita s Swarovski kristali 88% ceneje. Namesto 140 eurov, boste plačali za ta nakit samo 17 eurov. Ponudba, ki jo enostavno ne morete preskočiti in kar vidim vas, kako si manete roke in odpirate svoje denarnice.
Si predstavljate, da ste prejšnji teden, ko ponudnik skupinskega nakupovanja še ni imel te akcije, kupili točno ta nakit za 140 eurov? In potem vidite, da je “vreden” 17 eurov? Kakšen je občutek? Podobna zgodba kot z nakupom stanovanja – ko so mlade družine vzele kredit, da so kupile stanovanje po 3000 eurov, čez par mesecev pa je cena padla na 2500 eurov (resnična zgodba) in v tem času (štiri leta) ta družina še niti ni odplačala kredita za razliko v ceni!
Ampak nazaj k izdelku, ki ga morate imeti. 88% cenejši je ta izdelek. Verjetno podjetje ne deluje po principu da kupujejo izdelke po 50 eurov, prodajajo jih pa po 30 eurov? Ali pa mogoče podjetje tudi ne deluje brez nekega profita – tudi pri tem izdelku. Torej nekaj tukaj ne “štima”. In to je slabost, ki jo vedno znova vidim v skupinskih nakupih.
Namreč, če bom sedaj dobil počitnice v hotelu s 4* nekje ob obali za 300 eurov, ne bom nikoli več v življenju želel plačati več, kot pa je ta znesek. Podobna zgodba je z vozili. Ko so spustili ceno Renault Twinga pod 10.000 eurov, je nikoli več ne bodo mogli dvigniti nad to ceno – saj je posledica precej psihološka in se zgodi v naši glavi – zakaj hudiča bi plačeval dražje, če se ni nič spremenilo. In točno to se meni dogaja pri skupinskih nakupih. V večini primerov pogledam ponudbo, se nasmejim in zaprem. Namreč zavedam se, da kljub vsem blaznim popustom ponudnik še vedno zasluži, saj mora del denarja deliti med ponudnika storitve skupinskega nakupovanja, kot tudi njemu mora kaj vstati. In če sklepam po cenah, potem so marže, ki jih imajo izdelki v ponudbi skupinskih nakupov izredno visoke. Tako visoke, da me odvrnejo od tega, da bi jim zaupal, ali pa celo kupoval pri njih. Mogoče sem to samo jaz, ampak v meni se sproži ravno nasprotno od željenega. Ne, ne bom kupil!
Aha, tega nakita nisem kupil, kljub temu da je tako poceni, da bi se mi zaprmej ga splačalo kupiti. Ko bom pa v kakšni trgovini videl takšen nakit, bom pa barantal za ceno, kot v Turčiji in zanj ne bom pripravljen dati več kot 10 eurov. Pa saj je to smisel skupinskih nakupov, kajne? Nizka cena in veliko ljudi, ki kupi isti izdelek. Torej naslednjič v Mercatorju, Sparu in drugih polnih trgovinah grem na to foro – mi vsi se gremo skupinsko nakupovanje in pričakujemo 50% popust!
Šalo na stran. Ali uporabljate te stvari? Ste navdušeni? Ste se kdaj že vprašali, koliko ste privarčevali s tem, oz. koliko ste zapravali za stvari, ki jih niste niti izkoristili, ali pa celo potrebovali??
Se strinjam z napisanim, ampak poleg tega, je tu tudi verjetno zavajanje. Prebereš “Swarovski” v naslovu in pomisliš, da gre za nakit, ki ga je izdelal Swarovski. Hm, ni čisto tako. Kot se da sklepati iz opisa na originalni strani ponudnika, gre za nakit, katerega “dele”, v tem primeru kristale, je izdelal Swarovski (“….MADE WITH SWAROVSKI ELEMENTS”). Ostalo bi lahko bila tudi plastika. Žal smo pri tem, da ne samo, da je treba brati small print, tudi med vrsticami je potrebno zaključke potegnit.
Jah… svet – vsekakor narobe obrnjen. Včeraj je Nivea prodajala produkte za sončenje na Kolektivi. Nekoliko OMG iz kumunikacijskega stališča in stališča brand managementa. Ampak – vse to je Slovenija.
Kolikor vem, point skupinskih nakupov ni v delanju profita, pač pa v reklamiranju. Večinoma ponudniki storitve delajo krepko v minus. Ampak, če je stranka zadovoljna, bo prišla še kdaj in takrat plačala polno ceno. Torej, namesto, da vržejo 200k € v televizijski oglas, raje delajo z minusom – ugibam, da se na koncu bolje izteče, ker je v prvem primeru treba 200k najprej zaslužiti, pri skupinskih nakupih pa minus delaš spotoma.
Razen pri nekaterih, kjer goste s kuponi obravnavajo slabšalno, ker so pač s kuponom. Tam si delajo samo slabo reklamo – ker zaposleni ne razumejo principa teh kuponov.
Moje izkušnje so do sedaj tako pozitivne (odkrili, da je bowling v tivoliju precej bolj po našem okusu kot ostali bowling centri, decembersko kuhano vino za pol cene) kot negativne (postani čevapi na dom, nemogoča rezervacija vikend paketa).
Had,
Dober post! Se kar strinjam s tem!
Res je tudi, da mogoče v kakšnih primerih (zagotovo ne v vseh) tudi delajo z minusom, oziroma dajo to kot reklamo.
Vendar pa tudi pri meni deluje ta učinek enako kot pri hadu.
Ko vidim, da je ena stvar poceni, jo mogoče celo kupim preko teh nakupov, vendar pa vem, da je nikoli več ne bom kupil po pravi ceni. ki pa bi jo morda kupil, če ne bi bilo teh akcij. Skratka: kar se mene tiče, namen spletnih nakupov ni dosežen (ampak res, samo če sklepam po sebi).
lp
Jasno, da je poanta v reklami, kot je zapisal Rok.
A ni 10x bolje, če denar za reklamiranje porabijo tako,
da imajo sami potrošniki nekaj od tega,
kot pa da ga vržejo v jumbo plakate in TV oglase?
Logike, da je vrednost izdelka odvisna od cene, pa ne razumem.
Torej, če greš v avtohišo kupit en dober avto,
boš rekel trgovcu, naj ti nikar ne da 15% popusta,
ker ne želiš, da bi avto zgubil 15% vrednosti?
In če ti kdo kaj podari, je potem tista zadeva brez vrednosti?
Pravijo da pri “popustih na popus” vidiš kolk je realna cena izdelka oz. še moraš odbiti cca 10% ki predstavlja njihov dobiček (ponavadi ko se želijo nekega izdelka znebiti v celoti).
Ena kolegica je delala raziskavo trga glede oblačil in je naletela na podatke, ki so ji kazali na isto spoznanje kot sem zgoraj napisal. Tako da od tedaj naprej kupuje samo še ko so popusti ter večina v tujini (menda določeni isti izdelki precej nižji – primerjalno že v Italiji).
Če pogledamo so marže povsod, tudi sam poznam kar nekaj “veleprodajalcev” ki prodaja izdelke 300%+. Primer: Ena stvar, ki je namenjena za prodajo za široki trg, ima maloprodajno ceno 2€. Veleprodajna cena je od 1,0€ do 1,7€(odvisno od števila naročila ter plačila). Nabavna cena pa 0,3€ + posebne količinske ugodnosti.
…podobno je tudi pri drugih, ki prodajajo izdelke po precej višji ceni, dobava pa iz Kitajske (seveda z CE oznako, po predpisih in zakonodaji EU).
Glede teh kuponov in podobnih stvari pa po mojem določenim trgovncem te akcije uničujejo produkt ter posledično njih. Seveda odvisno od usmeritve.
Medtem ko drugim pa prinese precej novih ljudi in povečavo prodaje kot tudi zaslužka. To so tisti ki se odločijo dati na razpolago par kuponov kot pa investirati v oglaševanje (recimo banner, ki jim itak ne bo prineslo več kot pa prodaja kupona). Primerjalno učinkovita marketinška dolgoročna akcija po media planu je prav gotovo cenovno veliko večji zalogaj kot pa dati na razpolago “10” kuponov ki pripelje ljudi in naredi precejšno promocijo na spletu.
Se strinjam s Hadom in ostalimi, da kakor hitro nek ponudnik spusti ceno izdelka ali storitve za 50%, je potem nerealno pričakovati, da bodo potrošniki še naprej kupovali izdelek po neznižani ceni. Jaz osebno si ne morem več predstavljati, da bi dal za masažo več kot 30 EUR ali pa za menjavo gum več kot 20 EUR.
Dodatna težava (za podjetnike) oziroma prednost (za potrošnike), ki jo vidim v teh kuponih pa je v tem, da se s tem delajo dumpinške cene, kar pomeni, da so vsi ostali ponudniki istega produkta ali storitve na slabšem in tudi sami slej ko prej začnejo prodajati preko kuponov. S tem pa so se nekatere storitve in izdelki pocenili na neko realno ceno. Takšnih, ki pa gredo v prodajo preko kuponov zavestno v minus, pa je po mojem mnenju izredno malo.
Hja, če takrat, ko boš želel zamenjati gume ne bo kupona, boš pač moral dati kakšnih 40 EUR, pa če si to lahko predstavljaš, ali pa ne.
Delno je sicer res, sam avtor gleda zadeve zlo ozko. Tukaj gre tudi za oglaševanje, oglaševanje ni poceni in mogoče je boljše denar porabiti za tovrstno oglaševanje.
Torej je res ozkogledno dati vse ponudbe v isti koš.
Drugače pa je vsakemu jasno, da pri storitvah služijo. Naj bo to prodaja ali ponudba masaž. Da nas velikorkat odirajo je tudi jasno večini. Je pa res, da kot te odirajo vsi ponudniki, da nimaš izbire, če zadevo rabiš. Prav neumno je reči, da nečesa ne boš kupil, ker si videl cenej. Pravzparav je ta izjava prav idiotska. Zakaj? Ker se cene neprenehoma višajo, cene nafte so se več kot podvojile, pa še vedno kupujemo, ker nimam izbire.
Obleko ljudje še vedno kupujejo, čeprav vedo, da bodo razprodaje… Če nujno rabiš hlače ne boš mogel čakati na razprodaje in zato hodil okoli bosih nog.
Se pa strinjam, da v nekaterih primerih gredo predaleč in tudi sam ne verjamem, da je nakit vreden 140 EUr, če mi ga sedaj ponujano po neverjetnih 18 EUR.
Obstaja pa še en zanimiv primer, odprodaja zaloge. Ko trgovec ugotovi, da za izdelek ni takšnega povpraševanja, kot je predvideval, je bolj smoterno razprodati in povrniti čimvečji delež porabljenih sredstev.
Osebno sem prepričan, da pri prodaji velike pice za 2 EUR omembe vrednega zaslužka ni. Če je kdo tako neumen, da nato ne bo kupil pice, ki je dražja od te cene, pa mu tko ni pomoči.