Na koncu bo narod plačal vse. O tem, da bosta v Sloveniji “propadli” dve banki, se je govorilo že kar nekaj časa. Vendar točnih informacij, kateri dve banki naj bi to bili, ni bilo. V petek je udarilo – Banke Slovenije in Ministrstva za finance sta sporočili, da sta to Probanka in Factor banka. Proti njima so začeli izvajati ukrepe na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) (vir).

Tako je vlada na podlagi predloga medresorske komisije danes obravnavala pobudo Banke Slovenije za uporabo dveh ukrepov. S prvim ukrepom je Republika Slovenija izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti dveh bank in sicer Factor banke d.d. in Probanke d.d. Z drugim ukrepom pa je Banka Slovenije z današnjim dnem začela postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke in Probanke ker sta to banki, ki dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu.

Poslovanje obeh bank bo v prihodnje potekalo nemoteno. Pomembno je, da bodo vsi navadni upniki (deponenti in kreditorji banke, ne glede na status osebe – fizična ali pravna) poplačani, njihovi depoziti pa so varni ne glede na višino posameznega depozita in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, saj bosta banki delovali do zaključka vseh poslov z navadnimi upniki. Stranke (fizične in pravne osebe) bodo še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in ostale bančne storitve.

Kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene, ostajajo v veljavi. Kreditojemalci morajo odplačevati svoj dolg ob dospelosti, nikakor pa jim ne bo potrebno predčasno poplačati dolga. Strošek prenehanja poslovanja bodo v prvi vrsti nosili lastniki obeh bank (delničarji), nato imetniki podrejenih finančnih instrumentov, preostanek pa Republika Slovenija.

Nadzorovano prenehanje poslovanja v praksi pomeni, da je Republika Slovenija Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, ki bo omogočalo nemoteno zagotavljanje likvidnosti in normalno izpolnjevanje obveznosti obeh bank do navadnih upnikov.

Zaposleni v eni izmed bank do zadnjega trenutka niso vedeli, kaj se jim bo zgodilo in so šele po objavi v medijih dobili obvestilo, kaj se dogaja znotraj njihove hiše. Banki, takorekoč zasebni ustanovi, ki sta zelo dobro služili menedžerskim odkupom, bosta dobili več kot milijardo poroštev od vlade!

Pogled na lastniško strukturo obeh bank je precej zanimiv:

Factor banka

  • ACH, d. d., Ljubljana 40,8%
  • CG Invest, d. d. – vstečaju 10,0%
  • NOVA KBM d. d. 9,9%
  • Sivra, d. o. o. 6,7%
  • Publikum Pdu , d. o. o. 4,3%
  • Promos Holding Aktiengesellscaft 4,2%
  • Hiram Holding & Finanz AG 4,1%
  • BSD Nepremičnine, d. o. o. 3,9%
  • Gregor Škapin 3,4%
  • PUBLIKUM FIN, d. o. o. 2,5%
  • Drugi 10,2%

Probanka

  • Medaljon d.d. – v stečaju 15,81%
  • Perutnina Ptuj d.d. 10,71%
  • Avtotehna d.d. 7,84%
  • Trimo, d.d. 6,21%
  • Pivovarna Laško, d.d. 4,96%
  • Gorenje, d.d. 4,55%
  • Juteks, d.d. 3,49%
  • SGP Kograd-IGEM Dravograd d.d. 2,80%
  • Loterija Slovenije, d.d. 2,71%
  • Fractal – consulting d.o.o. 2,63%

Kot davkoplačevalcu se mi zastavlja preprosto vprašanje – kakšne koristi sem imel jaz od bank, ko sta poslovali “pozitivno”? Zakaj sedaj, ko sta globoko v “kurcu”, pa bo država vse skupaj prevalila na davkoplačevalce in dala poroštvo za reševanje napačnih odločitev znotraj banke?! Stvar, ki me zaboli je, ko mediji pišejo, da bodo lastniki bank izgubili ves svoj vložek?!

Vlada ima očitno svojo logiko, oz. so okostnjaki, ki bi lahko padli iz omar preveč velik balast za njih. Glede na to, da ima BSI jasno določeno – Na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1) so vlagateljem vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v RS zajamčene do višine 100.000 EUR. V primeru Factor banke in Probanke so varne vse vloge – ne glede na znesek. Zato je bila tudi odločitev o likvidaciji in ne stečajo banke – za komitente se načeloma nič ne spremeni, saj bodo dobili svoje vloge, vezave in vse ostalo do časa trajanja vezave. Vlada je s tem naredila uslugo bankama, mene pa zanima, če bo to sedaj postala poslovna praksa, da se tako “sanira” propadle in nasedle naložbe, ki so za čas svojega poslovanja svojim lastnikom prinašali mastne dobičke!

Takle mamo v Sloveniji! Ko prileti drek v ventilator – začne smrdeti povsod!

factor

11 Responses to Probanka in Factor banka – nadzorovana likvidacija

  1. JeBi pravi:

    Če imaš stečaj se istem trenutku končajo vse operacije. Banka ne posluje več. Ne moreš dvigniti denarja, ne moreš nič. Upravitelj naredi popis premoženja, ušniki prijavijo svoje terjatve, ki jih upravitelj lahko prereka. Sedaj če je premoženja banke na tisti trenutek dovolj, bodo upniki poplačani v celoti. Pri likvidaciji je lahko strošek prenehanja bistveno nižji, saj banka v tem trenutku ni prenehala obstajaji. Dosedanjim članom ns in uprave so prenehali mandati in sedaj banko vodijo drugi ljudje. Izredna uprava bo v najboljšem trenutku odprodajala premoženje in zapira terjatve da bi poplačala upniki – pri stečaju ni najboljšega trenutka! Potem je tukaj še širši vidik efekta domine, ki bi ga sprožila informacija o dveh stečajih bank. Sicer pa predstavljaj si, da si ti ustanovil banko, kupil hišo, mizo, stole,…potem reče bs, da ne delaš dobro in te vrže ven iz banke in vse kar si ustvari proda in poplača upnike. Kaj si izgubil?

    • had pravi:

      zelo drzi vse, kar si napisal.. ampak banka bi morala imeti “rezervacije” za ves denar, ki je v njenem obtoku :)

      vem, da je likvidacija v tem primeru precej boljsa resitev, kot pa stecaj, ampak problem bo nastal, ko bodo vse banke zelel iti po tej poti – in bomo davkoplacevalci morali kriti razliko med dejanskim premozenjem, ki ga imajo banke in tem denarjem, ki ga dolgujejo :( tega me je strah..

  2. Abaddon pravi:

    Ekonomisti bi rekli, da te mora strah biti, če država ne bi krila te razlike. Psihološki efekt bi bil, da bi ljudje potegnili denar iz bank. To bi potem bil pravi “when shit hits the fan”.

    Mene pa zanima kaj bi se res zgodilo v takem primeru, apokalipsa ali mogoče lepše življenje. Mogoče bi se končno vprašali o smiselnosti monetarnega in nasploh sistema v katerem živimo.

  3. saso pravi:

    meni se tole ne zdi tako problematično.

    lastniki banke in imetniki obveznic banke bodo tako ali tako izgubili vse. kot je tudi prav.

    depoziti pa so pokriti v celoti, kar pa tudi ni tako problematično. dejansko ima država in državni skladi cca. 640 mio depozitov v teh dneh bankah. ostane 400 mio. od teh je 200 mio takšnih pod 100 k€ (ki so kriti po zakonu) in jih je itak treba kriti. od tega torej ostane 200 mio €.

    razlika med stečajem in likvidacijo je torej 200 mio €. pri tem, da bi stečaj lahko potegnil za sabo precej hujše težave (izgube podjetij, morebitna panika oz. dvig depozitov iz drugih bank, ipd.).

  4. JeBi pravi:

    Še odgovor kaj imaš ti od tega. Bančni sistem je regulirana sistemska rešitev, ki deluje na celotnem območju neke države, regije,… Za tak sistem smo se odločili “ljudje”, ker nam ustreza izkoriščanje finančnega vzvoda. To izkoriščamo na različne načine s krediti, karticami z odloženim plačilom, limitom,…da lahko kupimo tisto kar si sicer ne moremo privoščiti takoj, ne pa čez par let. In sedaj če gre vse v stečaj (nenadzorovano) pač plačilnega prometa in finančnih produktov, ki jih uporabljaš tudi ti ne bo. Torej tudi ne bo denarja, tudi ne bo tvoje plače,… Lahko se gremo pa nesistemski bančni sistem, kjer bo nek zasebnik rekel jaz sem banka. Zaradi svoje omejenosti ti bo ponudil eno poslovalnico, en bančni avtomat, kartico ki deluje samo v eni trgovini, mogoče limit, kredita pa zagotovo ne. Zdej kaj je boljše in kaj ni fer je pa stvar diskusije.

  5. Janč pravi:

    Zanimivo, vsak zaposleni bo v povorečju izgubil od 300 evrov navzgor, pa še ploskate tej lumpariji.

    Pravila so jasna, jamči se do 100000, pa še to je nerazumno visoko, saj so imele mnoge države z bistveno višjim BDP še nedolgo tega mejo pri 20000.

    Zdaj se ve, da so bili pogoji varčevanja pri teh dveh bankah glede ostale nenormalno ugodni.

    Očitno imajo v teh dveh bankah vloge nad 100000 nedotakljivi, ki jih je potrebno rešiti za vsako ceno.

  6. lium pravi:

    Edino pravilno!! Pa še se najde.

  7. Anonimno pravi:

    OBRAZEC ORGANIZIRANEGA ROPA

    Imam prijatelja briljantnega uma. Je finančni analitik v neki svetovalni družbi in pogovor z njim je vselej podoben učni uri iz bančništva.
    Sedla sva h kavi, toda tema, nadzorovani stečaj Pro in Factor banke, je seveda zahtevala, da si naročiva dvojnega, škotskega.
    »Torej«, je rekel in šel z roko skozi neukrotljive lase, »najprej moraš vedeti, da Factor in Pro banka nikoli nista bili normalni banki. Probanka je na začetku sicer imela to ambicijo, odprla je celo nekaj šalterjev, mislim, da 14, toda po prihodu gospe direktorice in njenih stricev je tudi ta banka krenila po poti Factor banke«.
    »In to je?«
    »Oh, najlažje bi to poimenoval »virtualno mešetarjenje z denarjem«, z namenom, da se ta slednjič znajde v pravem žepu«.
    »In kako je to potekalo? In zakaj danes likvidacija?«
    »Ta načrt likvidacije bo verjetno največji nateg po ropu bank, ki ga je izpeljala RKC. Če pravim, da to nikoli nista bili normalni banki, namenjeni poslovanju z občani na šalterjih, mislim s tem, da sta bili že od vsega začetka namenjeni virtualnemu plenjenju.
    Potekalo pa je to plenjenje je na različne načine, saj so bili gospodje, in gospe, seveda, inovativni. Pokazal ti bom samo en izdelan obrazec, ki je bil uspešen v številnih primerih. Torej: Gospod (reciva: gospod J., da bova bliže dejstvom), gospod s solidnim političnim pedigrejem, pride k gospe direktorici in pove, da potrebuje 15 mio evrov posojila. Rabi jih za nakup nepremičnin in v garancijo ponudi vpis hipoteke na nepremičnine, ki jih bo kupil. Pokaže cenitev (ki jo jeizdelal njegov prijatelj), po kateri so nepremičnine vredne 25 mio evrov, in predpogodbo o nakupu.
    Gospod seveda takoj dobi posojilo. Ker želi postati »prijatelj banke in prvorazredni vlagatelj«, takoj odpiše 3 mio in jih kot depozit »vloži«, torej pusti v banki. Ko hoče realizirati pogodbo o nakupu, »presenečen« ugotovi, da je na nepremičnine vpisan zemljiški dolg. Razdre pogodbo in toži prodajalca za vrnitev kupnine, ki jo sicer nikoli ni plačal. Vse teče po dogovoru. Gospod ima denar. Banka je opravila uspešno transakcijo: pridobila je depozit, dala je posojilo, v rokah ima (ponarejeno) cenitev vrednosti nepremičnin in potrdilo o dovoljenem vpisu hipoteke. Na tej podlagi banka lahko najame mednarodno posojilo, direktorica pa si izplača nagrado.
    Za pravdo o nevplačani kupnini bodo odvetniki poskrbeli, da bo zastarala. Ker pa posojilojemalec ne more vračati posojila, ga reprogramira. Kar banka svojemu pomembnemu depozitarju seveda odobri brez prigovorov. In posojilojemalec potegne črto: 3 mio depozita, 2 mio stroškov za cenilca in odvetnike, čistih 10 mio operativnega kapitala.
    In zdaj pride češnja na torti: ker g Jazbec prepriča politiko, da mora država garantirati izplačila vlog oz depozitov (oz sprejeti metodo »nadzorovanega prenehanja poslovanja bank«), zdaj g. J zahteva vračilo 3 mio, ki jih dejansko nikoli ni vplačal! In ima vse pravne argumente, da jih bo dobil!«

    IN KAJ SE BO ZGODILO?

    »Nič. Če bi bila to Amerika, bi takoj blokirali premoženje vsem članom uprave in članom nadzornih svetov, njih pa poslali v preiskovalni pripor. Ponudili bi jim visoko varščino, z dogovorom, da jim v primeru, da zbrišejo, ne zapade samo varščina, ampak ostane premoženje blokirano do konca sodnega postopka. Nato bi te virtualne vlagatelje povprašala po izvoru denarja in plačilu davkov. Seveda ga niso plačali, saj se ta denar ni nikoli pokazal na njihovem računu kot prihodek.
    Toda mi nismo Amerika, naš kapitalizem ima še vse znake dogovorne ekonomije in tovarišijskega poslovanja, levega in desnega in navskrižnega. Plenilci se ne ločijo po ideologiji, temveč po uspešnosti. In zvezah, ki to uspešnost zagotavljajo. Ker so med uspešnimi posojilojemalci vsaj tri kronane glave slovenske politike, 4 odvetniki (ne vsi 4 za svoj račun!) in nekaj politično nevtralnih podjetnikov, ni druge možnosti, kot »nadzorovan stečaj«. In to prej, kot bo začela delovati evropska finančna unija, da se v slovenskem prostoru slučajno ne pojavijo imena teh uspešnih posojilojemalcev«.
    »Kaj pa, če bi ta imena bi zahtevali že zdaj«.
    »Ne, hranilne vloge in bančno poslovanje so zasebna stvar. Celo Nataša bi morala v svoji pravičniški vnemi zavrniti vsakega, ki bi zahteval obelodanjanje imen teh falotov«.
    »Toda bančniki trdijo, da niti v Factor niti v Pro banki ni pomembno število depozitarjev ou »varčevalcev« z vlogami nad 100.000 evri«:
    »Danes. Večje srake so odletele in odnesle, kar se je odnesti dalo, torej večje vloge, saj niso povsem verjele, da bo uspela prevara, imenovana »nadzorovani stečaj«. Odnesli so torej vloge (pravzaprav so prav s tem povzročili sesutje bank!), pustili pa nekajkrat reprogramirane in ne vračane dolgove. O njih pa je tako in tako pomanjkljiva in selekcionirana dokumentacija, kar je slovenska posebnost«.
    »Je to splošen obrazec?«
    »Definitivno: Spomni se priročnega požara na Kmetijskem ministrstvu pred leti, ko je EU zahtevala podatke, kdo vse je dobil kmetijske subvencije. Ali vloma v Prometno ministrstvo in kraje sedmih računalnikov, ko so začeli iskati odgovor na vprašanje, kdo ponareja zapisnike. Mislim, da bi lahko potegnili tudi paralelo med zamenjavo direktorja na Dursu in »osiromašenim«, bolje rečeno, selekcioniranim spiskom davčnih dolžnikov. Da o »korigiranju« podatkov v spisku »Udba.net« sploh ne govorimo, to je že stara zgodba. Sploh pa, ali nisi tudi ti v enem zadnjih blogov, ko si pisal, kako sanjaš Bratuškovo, pisal o tem, kako ji nek Andrej pred nosom sežiga bančne dosjeje? Tisto je bila žebljica na glavico!«

    KAJ LAHKO STORIMO?

    »Pravzaprav nič, dokler se v osnovi ne zamenja večji del slovenske politične nomenklature in sistem njihovega nominiranja«.
    »Je tako hudo?«
    »Še huje. Ne gre samo za tiste, ki so kontaminirani, gre tudi za tiste, ki so prestrašeni ali naivni. Tudi, če slutijo, kaj se dogaja, tiščijo glavo v pesek. Oglasijo se šele potem, in še to samo nekateri, ko postanejo priročni, po navadi vnaprej določeni krivci za vse«.
    »Kot npr. g Krašovec v znani cerkveni plenilski zgodbi?«
    »Da, seveda. Ali pa priročno umrejo, če obstoji nevarnost, da postanejo kronske priče, kot v naših patriotskih igrah«.
    »Kaj pa vstajniške zahteve? Kakšna je lahko njihova vloga?«
    »Ah, tudi to je slovenska folklora. Sicer pa, kdo pa pravi, da so tisti, ki po ulicah kričijo »ujemite tatu«, zares pošteni? Mogoče samo niso imeli priložnosti, da bi kaj pomembnega zdrpnili. Zame je tisti, ki ponaredi potne stroške za 300 evrov, enak lump, kot tisti, ki »odtuji« 3 mio. Razlika ni v značaju, temveč v dosegu!«
    »Hočeš reči, da sužnji ne sanjajo svobode, temveč to, da bi postali gospodarji? Da so vstajniki neuspešni zato, ker ne želijo spremeniti sistema, temveč le zamenjati »pokvarjene«?«
    »V glavnem. Večino ostalega je literatura. Saj si bral, da je po tej krizi v ZDA bogati sloj, ki predstavlja en odstotek vsega ameriškega prebivalstva, svoj delež bogastva povečal skoraj za četrtino!«
    In sva naročila vsak še enega dvojnega; jaz z vročo vodo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.