Kje je sedaj Esmeralda in kje Rebelde?

Še pomnite tovariši? Retrospektiva je vedno zanimiva. Petnajst let nazaj je ljudstvo v deželi, kjer se cedita med in mleko, razveseljevala in osrečevala Esmeralda – kraljica src slovenskih gospodinj. Ko je Leticia Calderon prišla v Slovenijo, so jo pričakale trume ljudi. V tistem obdobju je veliko novorojenih deklic dobilo ime Esmeralda.

Esmeralda je bila v nadaljevanki slepa in zato so ženske v Sloveniji začele zbirati denar, da bi lahko Esmeralda šla na operacijo! Naravnost fantastično bizarno. Potem nas neznana sila vrže v leto 2008, kjer se cedita med in mleko in doživeli smo podobno evforijo. Tokrat so bili to junaki iz limonade Rebelde. Mladina ponori. Seveda spretni marketingarji izkoristijo priložnost in pripeljejo skupino RBD med drugim tudi v Ljubljano. Trije razprodani koncerti v Tivoliju, ki sprejme precej ljudi. Preko palca, preko pol milijona € denarja od vstopnic. Da o vsem ostalem, kar se še prodaja pod brandom Rebelde, niti ne izgubljam besed.

In že smo v letu 2013, kjer ni več Esmeralde, niti Rebelde. V bistvu je ta scena precej podhranjena, ali pa zgolj jaz nisem na tekočem s tem, kaj se dogaja na tem področju. Večina mladih je izgubila svoje idole – vsi si želijo biti “udeleženci” resničnih šovov, biti znane “zvezde”, pevci, ali pa managerji. To je sedaj smisel novega sveta v katerem živimo, ko se nič več ne cedita med in mleko, ko bi nekateri trojko in pomoč tujih inštitucij, ko je čedalje več ljudi brezposelnih in predvsem ko je situacija takšna, da ni več pogleda v prihodnost, ampak živimo zgolj in samo za ta trenutek.

Ko sem bil jaz v najstniških letih, so bili moji idoli iz sveta športa – Bojan Križaj, Ingemar Stenmark, Pirmin Zurbriggen, kasneje rokometaši – Veselin Vujovič, Mile Isakovič – fantje, ki so leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojili zlato medaljo.

Takrat še ni obstajal MTv in tudi le redko kdaj so vrteli video spote na televiziji. V bistvu se najbolj spomnim Tv Koper Capodistria, kjer je Dario Diviachi vodil oddajo Alta pressione in kjer sem videl prve glasbene videospote.

Vse ostalo je zgodovina. Spremenili so se idoli, spremenili smo se ljudje. Čedalje bolj veljajo besede Janeza Menarta – Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima.

In tako je tudi z idoli. Idoli so marketinško določeni z namenom ustvarjati dodano vrednost. In ko zajahaš ta val, lahko precej dobro jezdiš.
Rebelde, Tokio Hotel, Damjan Murko (ups, on je idol samo sam sebi!) in podobni so krojili svet najstnikov. Kdo ga kroji sedaj, ni tako nepomembno – namesto ljudje, ga krojijo znamke – Apple je definitivno med njimi, da o blagovnih znamkah cunj, ki so razširjene med mladimi niti ne govorim (ker jih ne poznam).
Ah, nostalgija.. In zgodovina se ponavlja.. In misel na to, kaj nas čaka čez deset let…