Vsaka zgodba se enkrat konča. Tudi zgodba Oust.me, ki je bil moj prvi konkretni stik s startup svetom se danes končuje. Vse se je začelo 4.11.2010, ko smo se v Zagorju dobili Alex, Matevž, Damjan in začeli razmišljati o ideji o tem, kako bi “zavojevali svet” – ga oustali. Projektu smo dali ime Oust.me in 13. aprila 2011 je ugledal luč sveta. Ekipo Oust.me smo tvorili Matevž Luzar, Aleksandar Vojnovič, Damjan Jagar, Matija Rijavec, Žiga Polc in Tomo Glažar. In zgodba se je začela rolati – v prvem večeru smo imeli preko 1000 uporabnikov in veselje je bilo veliko. Startup, ki je dejansko delal na razdalji – vsak na svojem koncu Slovenije, je ustvaril nekaj, kar so uporabniki začeli uporabljati.

Konec julija smo postali zmagovalci mini Seedcampa Ljubljana in s tem dobili vstopnico na Seedcamp vikend v Londonu. Delali smo napake, napake, ki se jih sedaj zavedam in napake, ki bi jih bilo mogoče spremeniti sebi v prid. Imeli smo precej predstavitev pred potencialnimi investitorji, vendar smo dobili investicijo zgolj od Seedcampa. Na žalost je svet geolokacij za marsikoga precej drugačen svet, kot si ga predstavlja na začetku in predvsem ga je težko monetizirati. Po zmagi na Seedcampu smo dobili cel kup medijske pozornosti in konec leta 2011 smo dobili nagrado Netko.

V vmesnem času bi morali pivotirati – spremeniti svojo osnovno idejo in iti v smer, ki je bila meni všeč že od začetka (po bitki sem lahko najbolj pameten.press) in ustvariti realni monopoly z geolokacijami – kupovanjem in prodajanjem lokacij in vsem pritiklinam, ki spadajo k samem monopolyu. Prav tako bi morali narediti platformo na kateri bi lahko drugi sami ustvarjali igre znotraj geolokacij in z uporabniki, ki so se priključili Oust.me. Nismo naredili nič od tega – število uporabnikov se je ustavilo okoli številke 15.000. In ker nismo imeli nobene monetizacije, smo si samo ustvarjali stroške.

Hvala Siel-u za gostovanje in vso pomoč pri infrastrukturi, kot tudi vsem, ki ste nas v tem času prenašali in nam pomagali z nasveti, predvsem pa z dodatnimi idejami in nam odpirali vrata v čudovit svet startupov. Ni dovolj ideja. ni dovolj odlična ekipa, potrebno je še precej več. Mojih par nasvetov:

  • ideja ni vredna nič, če je ne realiziraš
  • v istem trenutku, ko imaš občutek, da je tvoja ideja vrhunska, imajo vsaj trije ljudje na svetu še podobno idejo
  • vse kar šteje je realizacija ideje – lahko sta dve ideji enaki, zmagala bo tista, ki bo boljše realizirana
  • spremljajte kaj se dogaja na “trgu” in bodite pripravljeni na spremembe
  • lean metoda je super – testirajte in če ne prinaša funkcionalnost pričakovanih rezultatov jo brez strahu “vrzite” stran
  • na začetku razmišljajte o monetizaciji
  • miti o bogatih investitorjih so resnični, vendar vi ne boste imeli te sreče
  • ekipa je tista, v katero investitorji verjamejo – skrbno izbirajte kolege
  • ne obljubljajte deleža v podjetju nikomur
  • ko pride denar v startup, pridejo podgane na krov
  • ubijte konja, kljub temu, da še vedno rezgeče

Slednje se mi zdi precej pomembno, vendar je to tudi nekaj najtežjega, kar lahko storite. Namreč, da kljub temu, da še nekdo uporablja vašo storitev, aplikacijo, spletno mesto, da ugasnete vse skupaj in greste novim izzivom naproti. Ampak včasih je potrebno narediti tudi to in čeprav se vam bo zdelo “bogokletno” dejanje, boste kaj kmalu ugotovili, da je bila to prava stvar, ki ste jo naredili.

Suma sumarum – Matevž, Tomo, Alex, Žiga, Damjan, Matija – that was one hell of a ride – jaz sem užival, upam, da tudi vi. In še na kakšno skupno bitko, ki pa bo morala biti precej manj otroško naivna in precej bolj strokovno podkovana.

Your life should be a game je bil naš slogan! In naj to postane tudi vaš slogan, kljub temu, da se je Oust.me poslovil!

oustme

21 Responses to Oust.me – danes in nikoli več

  1. Jure Gostiša pravi:

    Odlični nasveti. Se še slišiva glede tega :)

  2. Peter pravi:

    Super. Manjka samo ena alineja še. Kakšen startup se da monetizirati. :)

  3. Matej Koren pravi:

    PS: Se še spomniš kateri gig je to bil za sliko? :)

  4. Anonimno pravi:

    Kakšen smisel ima vzeti nasvet od nekoga, kateremu je projekt propadel in je torej v očeh zgodovine propalica ? Sam ne bi vedel, ne upoštevam nasvetov le teh, niti nasvetov bojda uspešnih ljudi.

    Kaj se pa lahko naučimo na podlagi dejstev ?
    1) mini seedcamp Ljubljana je šala
    2) nagrade Netko so šala

    • Anonimno pravi:

      Njih naloga naj bi bila namreč plevel ločiti od zrnja. Očitno jim to ni uspelo, ker njihov due dilligence ni bil izveden korektno. Nekorektni due dilligence je posledica nepravilnih quality assurance protokolov. Nepravilnost le teh pa kaže ne nesposobnost uprave oz. odgovornih oseb.

      Suma summarum: Nesposobni ljudje so za zmagovalca izbrali nesposobne ljudi. Zveni bizarno ?
      Benvenuto a Slovenia.

    • Edi pravi:

      Anonimnež, najbolje je, da ne upoštevaš nikogaršnji nasvet in vsako predpostavko stestiraš na lastni koži. Če imaš čas in voljo za to početi, seveda.

    • had pravi:

      od koga pa bi vzel nasvet? od tistega, ki mu je prvic uspelo? ce ga najdes.. se priporocam

  5. Nordstar pravi:

    Najbolj pri vsem mi je smešno, da nimam pojma s čim ste se ukvarjali. Ampak problem je v meni, kajne?

  6. mojeimejesara pravi:

    Zadnjič mi je prijatelj, ki ga zelo cenim, dal nasvet. In to v pravem trenutku, ko me je vse ostalo že demotiviralo k vlaganju nadaljnega truda razvijati svoj projekt. Baje je čarobna številka, katera ideja uspe, številka 5 :) torej bo :)

  7. Tomaz Z. pravi:

    Prvic cujem za oust.me, but fuck me, right ? :))

  8. Kamenko pravi:

    Se strinjam, nobenega nasveta od njih, ki jim ni uspelo. Zdaj pa teci pit žvepleno kislino in brcnit kamion na avtocesti. K vragu pa njihovi nasveti…

  9. Dušan Vrban pravi:

    Korektno napisano. :) Ne, pravzaprav odlično. :) Zdaj pa naprej z novimi idejami in na teh izkušnjah. In mimogrede, vseeno je “zabava” največji posel. Ljudje se želijo zabavati. Tako da s sloganom ste kar zadeli. Nisem pa poznal izvedbe, da bi lahko karkoli več sodil.

  10. S pravi:

    Pametna poteza :)
    Ko ne gre več naprej, je brez veze nadaljevati ker si samo živce uničuješ ter stran mečeš denar. Je pa to pogumna odločitev, ker večina konča svoje projekte pri bankrotu.

    Po mojem na začetku niste dovolj dodelali marketinga, kaj in čez koliko časa bi vam naj začelo prinašati denar. Vsak projekt, ki ima potencial, se da vedno obrnati tako, da tisti ki ga postavi tudi nekaj zasluži.
    Poslovni načrt je potrebno redno spreminjati in prilagajati razmeram, sploh če se govori o mednarodnem projektu (predvsem zaradi nepoznavanja tujega trga). dobro je dobiti nastvete od ljudi ki so že delali na podobnem področju, saj le tako se lahko izogneš “nesrečnemu koncu” in da kljub temu da projekt propade vseeno greš ven kot zmagovalec.

    Časi se spreminjajo in v Sloveniji je zelo težko vpelati nov sistem, predvsem na spletnem področju, kjer veliki spremljajo potencialne ki prinašajo uspeh in jih posredujejo monopolnim družbam (recimo Telekom je preko povezanih podjetij dejansko zrušil trg v Sloveniji, ko so ponudili brezplačnik firma.si; od takrat jih ni veliko ostalo oz. vsaj takšnih ki bi še s tem lahko služili – sploh če pogledamo da so imeli povezane portale bizi.si, najdi.si, shrani.si, firma.si… Na papirju so ustvarjali zares veliko v realnosti pa samo uničili konkurenco, dobesedno).

    Glede realizacije se pa strinjam, dva ista projekta lahko prineseta čisto dugačne rezultate. Nekdo lahko naredi velik posel medtem ko drugi propade že v samem začetku. Prezentacija in dolgoročnost so glavna, v končni fazi na koncu niti cena ne šteje za končnega uporabnika, šteje samo zadovoljstvo. In an tem področju je potrebno predvsem delati.

    Had, kakšni so plani za naprej? Imaš kakšne nove načrte/ plane/ projekte?

    LP

    p.s.: Pa strinjam se tudi z dejstvom, da ideja ni vredna nič brez realizacije. Pa tudi prvi koraku uspešne realizacije ne pomeni zmage ali uspeha, zmaga ali uspeh je doseganje planov ter se obdržati vsaj 3 leta s samim razvojem ter zadovoljnimi strankami.
    Če to uspe, je naslednji korak najboljša rešitev prodati vse skupaj nekomu, ki bo peljal naprej na svoj način, sam pa se lotiš novega projekta. Evo to se splača :)

  11. nastja pravi:

    1 leto delovanja doživi 75 % podjetij
    5 let delovanja doživi 33% podjetij
    10 let delovanja doživi 10 % podjetij

    Z besedami mojega očeta: “Uspeti ni normalno.”
    Je pa vredno vsega spoštovanja.

    Še bolj pa tisti, ki padejo, se poberejo in poskusijo znova.

  12. Anonimno pravi:

    Sem prav tako udeležen v start-up, ki se že tri leta trudi prebiti v svet uspešnih – a začenši zgolj doma. Kaj naj rečem – se popolnoma strinjam. Vsak naj to prvo preizkusi na svoji koži.

    Ideje so poceni, realizacija je tista ki šteje!

    Ne bodite zaslepljeni s svojo idejo. Bodite odprti. Stestirajte idejo in začetni izdelek v praksi, ker tako boste ugotovili kako preklemano daleč ste še do cilja in kako niste imeli prav veliko pojma v začetku – tega se naj zaveda vsak ki se še ni v tem preizkusil in ki le cinično reče “to pa ja ni težko skup spacat”

    Dajte gnile jabke ven iz zaboja – takoj se znebite ljudi, ki vam kradejo energijo ali samo pametujejo in preverite zadostno števlo človeških virov in ali si to lahko privoščite.
    Preverite svoj ego, naučite se požirat in priznavat krivdo a hkrati ne pustite drugim kolegom da z vami pometajo.

    Skrbite za dobro klimo v podjetju.

    Investitorji? Veliko obljub in pretečene vode ki velikokrat samo kradejo čas in energijo.
    Banke ? Danes v Sloveniji ekstremno apatične oz. kot da obstajajo le za servisiranje samega sebe. In ne potrebno omembe – glejte ven meja.

    Prvi sestanki s strankami? Veliko dobrih odzivov, verjetno 99% da super, gremo v to! Potem pa doolgo nič in mogoče nato nekaj na pol ali na četrt ter na pol zastonj. Skratka bodite trmasti in prodorni – težite jim da jim bo slabo a pazite na odnos. Prinesite jim ideje na mizo, ker jih veliko sploh ne ve kaj hočejo oz. še ne vedo, da rabijo. :)

    Država, kar zadeva pomoči iz SPS zelo dobrodošlo, obdavčitev plač pa velika nočna mora, ki se vam bo zgodila ( prvo DDV in prispevki, nato pa plače prosim – če sploh , imejte dobro računovodjo).

    Vzpostavite nekakšne standarde! Qualiy Assurance? Haha. V začetku bo ogromno improvizacije, hroščov – ne bodite presenečeni če se vam bo zgodilo, da vam izdelek ne bo delal na dan predstavitve ključni stranki v sobi polni raznih visokih glav – najdite dober izgovor. :) In nato probajte vzpostavit neko kvaliteto – vzpostavite nekakšne standarde v podjetju – kdaj nadgraditve, kdaj v produkcijo kdaj na predstavitev.

    Pri izdelku ne komplicirajte a hkrati razmišljajte dolgoročno.

    Delajte na brandingu podjetja a seveda ne samo na tem – takšne “Potemkine” , ki nimajo nič razen lepe spletne strani in veliko število FB likov, hitro najdejo.

    Poleg tega pa se cenite – ne lezite v zadnjično odprtino prav vsakemu – čeprav boste to pogosto počeli.

  13. Janč pravi:

    Morda pa je edina napaka v tem, da projekta niste prijavili na Ministrstvu za kulturo.

    Vse, kar ni profitabilno, je v teh krajih namreč kultura.

  14. (jm) pravi:

    Kolk ocenjuješ, da si vložil neplačanbih ur in koliko vsi skupaj?

    • had pravi:

      vse ure so bile neplacane :)

      veliko, ampak vsaka ura je bila vredna svojega casa :)

      bom poskusil najti podatke :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.