Včerajšnji zapis o mojem pogledu na projekt Kruh za prjatla je prinesel precej zanimivo debato. No, bolj kot debato je prinesel omalovaževanje – pišem gluposti, bluzim, uničujem odlično idejo.. Pač vsak od nas ima svoje mnenje – nekateri ad hominem, le redki pa pogledajo na vso stvar iz drugačnega zornega kota, saj smo v večini primerov zaverovani v svoj prav in ko nam nekdo postavi ogledalo, se na vse pretege branimo, čeprav tudi brez kakršnegakoli argumenta.

V Sloveniji je dobrodelnost prisotna že mnogo let. Rdeči križ, Unicef, Karitas,… In seveda pobude posameznikov, ki postanejo velike, ker ljudje sodelujejo v njihovih akcijah. Nekateri se odločajo za takšne projekte zaradi samaritanstva, drugi iz lastnih vzgibov, tretji pač vidijo v tem samopromocijo. Vsak razlog je dober, če se nekomu pomaga. Kajti v Sloveniji je čedalje več ljudi, ki so na robu. Ki dejansko nimajo ničesar in z težavo preživijo.

Vendar tudi takšni ljudje imajo svoj ponos – to je edino, kar jim je še ostalo. Akcije, kot so Kava na zalogo, Kruh za prjatla naredijo situacijo za te ljudi ravno obratno. Ljudje, ki nimajo ničesar, ne bodo hodili po gostilnah in po pekarnah in iskali kruha, ki jim ga je nekdo pustil. V primeru, da ne bo Kruha za prjatla, se bodo lahko obrnili in šli naprej? Ne, takšne akcije izkoristijo drugačni ljudje. Tistih, ki potrebujejo takšno pomoč ne vidimo na cestah in ne prosijo za par eurov. Gredo na Rdeči križ in Karitas in dobijo svoj kilogram riža in ostale hrane, s katero poskusijo nahraniti družino.

Takšne akcije so človekoljubne in strinjam se, da je boljše, da se nasiti en človek, kot da se ne. Vendar je vse skupaj to samo gašenje iskric, ki jih je neskončno. Požar se gasi na drugačen način. Nočem živeti v državi, kjer morajo državljano skrbeti za druge, da lahko preživijo. Nočem živeti v državi, ki ne dajo svojim državljanom možnosti, da imajo dostojno življenje in da se jim ni treba, zaradi različnih razlogov, skrivati za štirimi stenami hiš in se bati dnevne svetlobe. Kjer ljudje nimajo za ogrevanje in kjer jejo vsak drugi dan!

V ustavi je 2.členu zapisano: Slovenija je pravna in socialna država. In v 34.členu: Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Kaj je osebno dostojanstvo? To, da morajo iskati kruh po pekarnah, z upanjem, da ga bodo dobili zastonj? Ne! Država ima vzvode v svojih rokah, ki jih mora znati uporabiti in omogočiti, da imamo ljudje iz različnih koncev Slovenije enake pogoje in da lahko kljub temu, da smo ostali brez službe, živimo dostojno življenje. Ne, iskanje zastonj kruha po pekarnah pač ni dostojanstvo vredno človeka, pa lahko še tako obračamo vse skupaj in si želimo, da bi bilo! Namesto da bi ustvarili pogoje, kjer ne bo prišlo do takšnih situacij, se rajši ukvarjamo s tem, da gasimo iskrice ki padajo.

Mogoče plastičen primer. Ljudje radi pomagamo. Z denarjem, z delom, z nakupom stvari. Odvisno od posameznika. Na ulicah je vsak dan več ljudi, ki prosijo za pomoč. Tudi čedalje več akcij je, ki se dogajajo in so namenjene pomoči tistim, ki nimajo ničesar. Ja, to je dejansko problem v Sloveniji, kjer pa država ne naredi dovolj, saj sicer ne bi poslušal zgodb Botrstva, ki me vsakič znova pripravijo do solz. In če dam vsakomur nekaj malega – euro, ali dva. Malce več za botrstvo, dam denar za Unicef, Karitas, kupim čestitke Zveze prijateljev, pošljem SMS za dobrodelne namene.. Je to kar precej denarja vsak mesec. Namesto da bi bili ustvarjeni pogoji, kjer ljudem ne bi bilo treba dajati “miloščine”, kjer ljudje ne bi bili lačni in kjer bi živeli dostojno življenje, ljudje pomagamo pri tistih stvareh, ki jih država ne zna, ali ne morem obvladovati.

To je srž problema. Da je čedalje več ljudi, ki se znajdejo na drugi strani Rubikona in država tega ne zna obvladovati in pomagati. In namesto da se nam nariše nasmeh na ustnicah, ko nekomu podarimo kruh, se raje vprašajmo, kaj hudiča je šlo v tej državi narobe od takrat, ko nam ni bilo treba podarjati kruha? Kaj se nam je zgodilo? Podarjen kruh in nasmeh na obrazu nista rešitev, ampak samo lastno zadoščenje, ki pa ga ne sme biti! Stvari ne smejo biti takšne in čas je, da se nekaj začne spreminjati na tem področju.

Policija pred parlamentom 07

3 Responses to Dobrodelnost v Sloveniji

  1. Janč says:

    Najbolj učinkovit boj proti revščini je:

    – boj proti korupciji, vedno in povsod in na vseh nivojih družbe

    – boj za svobodno gospodarstvo, saj trenutno država nadzira večji delež BDP-ja, večji delež gospodarstva celo od deklarirano socialistične Ljudske republike Kitajske. Nadpovprečne plače (inženirji, kreativci in podobni, ki so nujni za ustvarjanje dodane vrednosti) so nenormalno obdavčene, kar ustvarja iz socializma poznano uravnilovko, s tem pa duši stimulacijo, povzroča beg možganov in spodbuja utaje davkov

    – boj za učinkovito socialno državo (beri: z manj birokrati). 25% BDP gre tako ali drugače za socialo (vključno s pokojninami), kar je ogromno denarja, problem je le, da je med njim in porabniki preveč birokratov (in njihovih plač), pa tudi pravila dodeljevanja so najbrž preveč toga (neživljenska)

    Kdor pa želi lačnim podariti kruha in drugih nujnih potrebščin, pa bo imel v kratkem obilo priložnosti, saj bo baje za nekaj mesecev zmanjkalo hrane, ki jo Rdečemu križu in Karitasu dostavlja EU. Kdor bo lačen, bo šel tja po hrano in denar, ne pa na giro po pekarnah.

  2. Janč says:

    Država bi lahko zahtevala, da se milijarde, ki se v davčnih oazah skrivajo pred obdavčenjem, vrne v banke normalnih držav.
    Banka Slovenije in DURS namreč vedo za vsako transakcijo v oaze in nazaj, torej imajo podatke, kdo so davčni utajevalci.
    Kdor pa tega ne želi storiti, pa mu je potrebno vzeti državljanske pravice in zapleniti vse premoženje, ki ga ima tukaj.

  3. Janč says:

    Javna uprava je v 20 letih eksplodirala, danes je 3x večja kot v začetnih letih Republike Slovenije.
    In to vsemu ITju in informatizacii navkljub.
    Razlog pa je izključno v tem, da je bilo potrebno na vseh nivojih vsej žlahti zagotoviti izobrazbi primerna varna in udobna delovna mesta. Točno tako, kot se je več kot 30 let delalo v Grčiji.

    A Grčija danes ni več v recesiji, ker so jo upniki grobo in brezobzirno prisilili v varčevanje.
    V recesiji je le še Slovenija, Hrvaška in Ciper (ex davčna oaza).
    A ker je javna uprava v Sloveniji nedotakljiva, lahko tudi mi le čakamo, kdaj bodo upniki dokončno izgubili zaupanje in bo bankrot pred vrati.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.