Burberry šal iz kašmirja je ena izmed tistih stvari, ki si jo v svoji garderobi želi marsikatero dekle. Da o moških niti ne govorimo. Cena Burberry šala je 395$. Da, prav ste prebrali. Ali je vredno kupiti tak šal ali ne, ni vprašanje, ki se mi zastavlja. Vendar preden se lotim iztočnice – fejk stvari so za fejk ljudi, naj omenim še, da je podjetje Burberry nastalo leta 1865 in da s tem, ko kupiti njegov šal, ne kupite zgolj tkanine, ampak kupite njegovo zgodovino. Ista stvar, kot je pri Louis Vuitton torbicah, ki jih je v Ljubljani toliko, da si verjetno pri Vuittonu manejo roke od bajnega zaslužka. Če seveda verjamete pravljicam. Ali pa pri poceni čevljih znamke Christian Louboutin, ki so mokre sanje vsake ženske?!

Spodaj na sliki je šal, ki naj bi bil Burberry šal – vsaj tako piše na etiketi, ki je prilimana nanj. Vsako malce bolj pozorno okno bo opazilo, da to ni pravi Burberry in da je fejk. V čem se razlikuje od pravega? Material je drugačen, ampak to je mogoče čutiti na otip. Etiketa je napačna, ampak to je mogoče videti zgolj od blizu. Vzorec ni pravi, kajti Burberry ima malce drugačen vzorec. Predvsem pa je cena tista, ki je merodajna. Namreč če vam nekdo za 20 eurov ponuja takšen šal, potem se zavedajte, da ste celih 20 eurov vrgli stran. Razen, če boste odstranili etiketo in se delali, da vam je vzorec všeč. Ali bi vam bil res ta vzorec všeč, če ne bi bil “podoben” pravemu Burberry vzorcu? Odvisno od vsakega posameznika, kajne?

Zakaj trdim, da sofejk stvari za fejk ljudi? Zakaj bi si nekdo želel imeti ponarejen Burberry šal, ali pa ponarejeno Louis Vuitton torbico? Zato, ker nima denarja za original in ker si želi “izstopati”. Mogoče je razlog v tem, da družba to od njega pričakuje. Ali pa je razlog preprosto “oholost” človeka, ki si s tem kupuje svojo čast in ugled. In verjame, da ne bo nihče opazil njegovega ponaredka. Ali pa je ljudem pač vseeno in jim je pomembno samo to, da “zgledajo” kul!?

fejk

Sam ne verjamem v ponaredke. V bistvu sem celo tako preprosto bitje, da si ne bi kupil ponaredka, ker se mi zdi škoda denarja za ponaredek, če si že ne morem privoščiti originala. Niti v Turčiji, ki je meka za “fejk” stvari, nisem kupoval “Hugo Bos” srajc, ampak sem rajši izbral “no name” zadevo, ki je nisem potem niti enkrat oblekel.

V zapisu Vrhunske replike svetovno znanih ur – WTF? Ali so ponaredki/replike legalni? sem se ukvarjal z urami in med drugim zapisal:
S tem, ko si kupiš uro Breitling, si kupiš tudi njegovo zgodovino, oz. patino, ki jo ima ta ura. Saj si ne kupiš ure za to, da jo kažeš naokoli in da nanjo padajo “pičke”? Kot sem že prej omenil, lahko se povsem motim in ne razumem tega zakaj bi nekdo kupil ponaredek.

Če naredim precej neprimerno analogijo – če bi si želel Ferrarija in zanj ne bi imel denarja in bi si zato kupil Golfa 2 (dizel obvezno) in nanj nalepil par Ferrari nalepk, ali bi se za to počutil boljše, bolj samozavestnega? Ali pa pač to ni enako, ker gre za manjši znesek? Se s tem loči to, kaj je dopustno in kaj ne?

V končni fazi gre pri vsakem fejk izdelku za krajo intelektualne lastnine. Ne, to da je neka stvar “kao” predraga, še ni izgovor, da se lahko kupuje fejk stvari. Če je predraga, si je pač ne privoščiš, kajne? Ali pa se pač samo motim?

burberry

5 Responses to Fejk stvari za fejk ljudi – Burberry šal iz kašmirja

  1. Tomaž says:

    Pa četudi “cel svet” prepričaš, da nosiš original – sebe en moreš. Fejk stvari za fejk ljudi.

  2. fry says:

    Če že hočeš fake Ferrarija, potem si pač kupiš fake Ferrarija, ne pa Golfa.

  3. Andrej says:

    Sam imam polno ponaredkov, Prvič sem si jih privoščil pred 7 leti na Tajkem. In moram reči, da še vedno nosim te ponaredke, medtem ko sem originale že davno nazaj zavrgel. Da ne bo pomote imam oboje, ker niso vsi ponaredki dobra roba.
    Dostikrat se zgodi, da se prodaja “originalne” oz. izdelke iz iste tovarne z minimalističnimi napakami s smešno nizkimi cenami na lokalnih marketih (predvsem azija).

    Rek fake stvari za fake ljudi se mi zdi, da si ga napisal nekak v smislu jst sem car ker ne nosim fake stvari uni k pa nosijo ponaredke so pa luzerji. Najbolj žalostno je to, da so otroci že v osnovi šoli pogrupirani zaradi načina oblačenja včasih tudi zaničevani zaradi neznanih znamk, ki niso poznane. Točno to razmišlanje ti skušaš vpeljati. Ti si nula, ker maš fake cunje.
    Na žalost smo kot na kakem tekmovanju. Enostavno ne znamo videti “notranjosti” človeka pač pa le obleko. Sam gledam prvo na kvaliteto pred ceno, ker pa vem da je dosti ponaredkov enakovrednih to izkoristim.

  4. Polonci says:

    Imam precej oblačil, ki so znamke. Sem jih pa kupila poceni na Šrilanki. Tam večino stvari sivajo. Obleka je original in ker je poceni, mora biti ponaredek?

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.