Kaj iščete?

10/12/2013

Ultra – par let kasneje

Gregor Golobič, Ultra Sum, Laž, Odstop, Mediji, Krediti, Tajkuni, Zares so bili buzzwordi leta 2009. Zaradi podjetja Ultra bi lahko kolapsiral bančni sistem, saj naj bi bili njeni krediti nezavarovani in bi tako povzročili tako veliko škodo, da bi se lahko sesula celo država. Bučke, oz. kar konkretne buče, ki smo jih poslušali skoraj leto dni in ki so spremenile precej stvari v Sloveniji. Mediji, ki so tulili skupaj s takratno ablastjo so dali levji delež pri tej zgodbi. Taisti mediji, ki niso preverili nobene informacije, ampak so objavljali vse, kar jim je prišlo pod roke – ne glede na izvor. Zgodba je bila poznana, saj se je dogajala že tudi v preteklosti. Parlamentarne preiskave, opletanje z dokumenti, tiskovne konference – na koncu se ni dokazalo ničesar, niti noben od dokazov ni bil avtentičen.

Veliko se je govorilo o davčni tajnosti in dokumentih, ki nikakor ne bi smeli priti v javnost, vendar ker se je šlo za podjetje Ultra, so vsi samo zamižali in nadaljevali gonjo! Lomila se je pravna država, kjer je vsak nedolžen, dokler mu ni dokazano nasprotno. Dvojni vatli za podjetje Ultra, predvsem pa za solastnika podjetja. Toliko gnojnice in toliko neumnosti, kot so jih v tistem času sproducirali mediji, še nisem prebral nikoli prej in potem. In vse to zaradi nekega papirja, ki naj bi ušel iz NLB banke.

Ne, nisem ponosen, da živim v takšni državi, kjer se dogajajo takšne stvari. In glede na to, da se zgodba ponavlja že leta in da imamo cel kup organov, ki so namenjeni ravno temu, bi bil zanimiv podatek, koliko davčnih tajnosti, oz. zaupnih dokumentov se je v samostojni Sloveniji pojavilo v medijih in koliko jih je dejansko bilo pravilnih in so bili na podlagi njih tudi ukrepi.

V bistvu je bilo vse skupaj precej predvidljivo, ampak mediji pri nas vzamejo v roke škarje, ljudstvo pa postaneo njihovo platno. Smet na Kanalu A je dodal svoje teatralično poročanje in občutek, da bomo zaradi nezavarovanega kredita podjetja Ultra doživelo recesijo v Sloveniji je bil tik pred vrati. Kasneje, ko so se strasti pomirile in kljub temu, da je Ultra dala takoj na začetku odvezo – da bi lahko NLB dala v javnost podatke o zavarovanosti kredita in znesku, se le to ni zgodilo, so prišle v javnost informacije, da so bili podatki ponarejeni.. Ampak javnost to ni več zanimalo. Javnost je doživela svojo predstavo, lutke so dobile svoje željene vloge in v Sloveniji se je naprej cedilo med in mleko.

No, situacija ni bila ravno takšna, saj se je takrat šele pokazala vsa kloaka, ki je začela špricati iz vsega, kar je obstajalo v Sloveniji. Začel se je razpad sistema, ki so ga dolga leta upravljale banke. Na dan so začeli prihajati podatki o kreditih, ki so jih dobivala podjetja, ki so začela kolapsirati – Zvon, SCT, Primorje, Vegrad, Pivovarna Laško.. Številke o njihovih nasedlih naložbah so bile enormne. To, da so banke za zavarovanje kreditov vzele 8 milijonov vreden ponaredek slike je verjetno najbolj kolosalna neumnost, kar sem jo kdaj slišal. Pa vendar se ni zgodilo ničesar. Državljani, ali bedaki v tej državi, bomo spet dokapitalizirati sranje, ki so ga nekateri posamezniki naredili. To posamezniki ne bodo nikoli za nič odgovarjali, saj nimajo ničesar – svoje premoženje so pametno, že vnaprej, razdelili med družinske člane in se tako rešili odvzema. In spet gre svet naprej.

Ne, Ultra ni bila kriva za razpad bančnega sistema, ki bo javnosti predstavljen čez dva dneva. Ultra tudi ni bila kriva, da se je začela recesija v Sloveniji, vendar mediji so imeli žrtveno jagnje, javnost se je ukvarjala z njim, zadaj pa so potekale mahinacije, ki jih bodo odplačevali še naši zanamci.

Ali so mediji objavili informacijo o tem, da je Ultra odplačala svoje kredite, ki so bili tudi zavarovani in da se zaradi tega ni zgodil propad bančnega sistema? Ne, koga pa briga za to. Sedaj so našli novo žrtveno jagnje in karavana gre lahko naprej. Jebiga, takle mamo v Sloveniji!

Preberi več

      1. Tudi jaz sem pisal o Ultri – o podjetju, ki je za piškavih 2500 EUR enemu vodilnih slovenskih politikov odkupila delež. Je že vedela zakaj, in Supervizor to potrjuje.

  2. In ne pozabimo, da je vse to kupil za “vrtoglavih” 2500 EUR.

    1. Ste mu nevoščlivi, ali kaj? Ker ne vem kaj se vas tiče za koliko je nek zasebnik kupil delež v zasebnem podjetju.

      1. Zasebno podjetje prisesano na državne jasli je zasebno samo na papirju.

        Velike posle dodeljujejo privatnim podjetjem, ki jih vodijo člani ali
        simpatizerji vodilnih politikov vladnih strank. Poleg tega sklepajo pretežno
        fiktivne ali pristranske pogodbe o poslovnem sodelovanju s posameznimi politiki,
        novinarji ali z njim povezanimi osebami. Najbolj tipična primera sta državni
        podjetji Telekom in Mobitel. Telekom je tako aprila leta 2000 plačal
        38.000.000 SIT za projekt »Slovenija gre naprej«. To geslo je na volitvah
        istega leta odkupila LDS in sicer za simbolično vsoto. Dejanske stroške je
        očitno pokril Telekom. V časniku Finance so bila v začetku aprila leta
        2004 objavljena nekatera sponzorstva, ki jim je kot direktor Telekoma botroval
        Marjan Podobnik. Dejanski podatki kažejo, da Marjan Podobnik še zdaleč ni bil
        najrazsipnejši upravitelj tega državnega podjetja. V letu 2000 je namreč za
        različna sponzorstva porabil 32.000.000 SIT, medtem ko je njegov predhodnik in
        kadrovski izbor Gregorja Golobiča Peter Tevž v istem letu za sponzorstva
        razdelil preko 300.000.000 tolarjev. V letih 1999 in prej so bile te vsote še
        bistveno večje. Veliko državnega denarja se je odlilo tudi preko spornih
        pogodb, ki jih je Telekom sklepal z različnimi naslovi. Tako je Telekom
        januarja 2000 sklenil pogodbo o pravnem svetovanju z odvetnikom Senico, ki mu je
        Telekom plačeval pavšalni znesek 500.000 tolarjev na mesecev, medtem ko je
        vsako konkretno storitev Senica še dodatno zaračunal po izjemno visoki tarifi.
        V času, ko je bila podpisana pogodba z odvetnikom Senico, je bilo v Telekomu
        redno zaposlenih 18 pravnikov, prav tako pa je Telekom že imel pooblaščenega
        advokata za zastopanje. Bolj kot potreba po dodatni pravni pomoči 24 ur na dan
        je k podpisu pogodbe med Telekomom in odvetnikom Senico verjetno prispevalo
        prijateljevanje Senice z vodilnimi politiki LDS. Leta 2000 je bil v tem času
        pri njem zaposlen tudi politik LDS in sedanji generalni sekretar vlade Mirko
        Bandelj. Iz postavke »stroški intelektualnih in osebnih storitev«, ki je
        na Telekomu znašala okrog 650.000.000 letno ter iz postavke »stroški sejmov,
        reklame in propagande«, ki je v času Petra Tevža na Telekomu znašala do
        2.600.000.000 letno (Marjan Podobnik jo je znižal na 1.700.000.000, Peter
        Grašek pa na 900.000.000 SIT) je bilo mogoče plačevati ves vrste dejanskih in
        namišljenih stroškov. Državna podjetja, ki jih obvladujejo politiki
        vladajoče koalicije, mnogokrat sponzorirajo vrhunske športnike, njihove klube,
        zveze, trenerje, selektorje in posamične nastope ali odprave, ti pa v zameno
        potem kandidirajo na listi LDS (npr. Mima Jaušovec) ali nastopajo v njihovih
        volilnih reklamah (npr. Tomaž Humar). Tipičen primer suma klientelizma in
        korupcije velikega obsega je delovanje predsednika sveta LDS Gregorja Golobiča.
        V času, ko je bil glavni kadrovnik vladajoče koalicije, so odgovorni v
        državnem podjetju Mobitel s preplačanimi ali navideznimi posli in prelivanjem
        sredstev v privatno zagorsko podjetje Ultra omogočili velike dobičke skupini
        simpatizerjev in članov LDS. Na enak način so preko Mobitela omogočili
        nastanek Debitela in s tem velikanske dobičke in prihodke skupini politikov LDS
        okrog nekdanjega vodilnega člana te stranke Boruta Razdevška. Politik LDS in
        mestni svetnik te stranke v Ljubljani Razdevšek je bil leta 1996 najprej
        postavljen za vodjo dobičkonosnega projekta GSM v Mobitelu in od takrat so vsa
        dela pri postavljanju GSM omrežja prenesli na Ultro d.o.o., Cesta Otona
        Zupančiča 23a, Zagorje, ki je v lasti članov in simpatizerjev LDS ter osebnih
        prijateljev Gregorja Golobiča. Ultra je naenkrat izvajala vsa
        gradbenoinstalacijska, montažna in ostala dela za Mobitel. Jeseni leta 1999 je
        bil Razdevšek poslan v Debitel, ki mu je Mobitel prepustil velik del najbolj
        dobičkonosnih poslov. Še prej je Mobitel podpisal nekaj donosnih pogodb z
        Ultro, ki je v tem času gradbena dela prepustila podjetju GIP beton MTO
        Zagorje, sama pa se je lotila dobav sistemov za nadzor, ki so bili sicer v svetu
        že razviti, elektronski deli pa na daljnem vzhodu dostopni za nizke
        cene. GIP beton MTO Zagorje je čez noč postalo super uspešno podjetje.
        Zaposluje večinoma nizkokvalificirano delovno silo, vendar je leta 2001
        ustvarilo za preko 16.000.000 SIT dobička na zaposlenega, kar je to podjetje po
        ustvarjenem dobičku na zaposlenega uvrstilo pred skoraj vsa visokotehnološka
        podjetja v Sloveniji, na 25. mesto med vsemi podjetji in na prvo mesto med
        podjetji v industriji in gradbeništvu. Direktor in solastnik tega podjetja
        Gabrijel Brezovar (drugi solastnik je Urbanija Miloš, hkrati solastnik Ultre)
        je naenkrat postal velik bogataš in sponzor številnim posameznikom in
        dogodkom, večinoma v povezavi s politiki vladnih strank. Nedeljski dnevnik ga
        je v promocijski akciji Toneta Fornezzija-Tofa za osebnost leta 2003 uvrstil med
        najbolj priljubljene Slovence in ga razglasil za dobrotnika leta. Krog
        (vladajoči politiki – državni ali javni denar – transakcije v privatna
        podjetja – podkupovanje medijskih osebnosti in novinarjev – promocija
        vladajoče politike) je bil tako sklenjen. Zagorsko podjetje Ultra je v
        času, ko je bil Gregor Golobič po moči in realnem političnem vplivu ena
        najmočnejših figur vladajoče koalicije, pridobila tudi znatna sredstva
        neposredno iz proračuna RS preko natečajev in razpisov različnih ministrstev,
        ki so jih vodili politiki iz LDS. Dr. Andrej Bajuk je že februarja letos na
        predsednika vlade RS naslovil poslansko vprašanje, v katerem je spraševal, ali
        je v zadnjih desetih letih katerikoli vladni resor – ministrstvo za gospodarstvo
        ali kak drug vladni organ, posredno ali neposredno namenil podjetju Ultra d.o.o.
        kakršnakoli sredstva, povratna ali nepovratna in če se je to zgodilo, koliko
        in kdaj ter ali ima katerikoli organ vlade, ministrstvo ali podjetje v večinski
        lasti države sklenjeno kakršnokoli pogodbo s podjetjem Ultra d.o.o. nad
        vrednostjo 5 milijonov tolarjev in če je tako, kdo, za katere posle in za
        kakšne vsote, ter kako so bili ti posli pridobljeni? Vlada je potrebovala
        več kot en mesec, da je pripravila odgovor. Odgovor je obravnavala na seji
        vlade 25 marca 2004. Podatki iz odgovora niso točni. Vlada prav tako ni
        pojasnila zakonske podlage za ugoden kredit, ki ga je Ultra dobila iz sredstev
        razvojne družbe v višini 150 milijonov SIT. Na vprašanje o sklenjenih
        pogodbah tega podjetja s podjetji, ki so v večinski državni lasti, pa se vlada
        spreneveda, ko pravi, da vlada, vladna služba ali katerokoli ministrstvo s tem
        podjetjem nimajo sklenjene nobene take pogodbe. Vlada pa na poslovanje podjetij
        na trgu in sprejemanje njihovih poslovnih odločitev nima nobenega vpliva
        (četudi gre za podjetja v večinski lasti države) in tudi ne razpolaga s
        tovrstnimi podatki“. Odgovor je zavajajoč, saj ima vlada v vseh podjetjih, v
        katerih je država večinski lastnik, svoje predstavnike. Sum koruptivnega
        delovanja in izkoriščanja političnega vpliva vodilnega funkcionarja stranke
        na oblasti se je še okrepil po zaposlitvi predsednika sveta LDS Gregorja
        Golobiča v podjetju Ultra d.o.o. v lanskem letu. Po prevzemu neposrednih nalog
        v podjetju Ultra so se posli z državnimi in javnimi podjetji še okrepili. Eden
        od primerov takšnih poslov je angažiranje Ultrinega sistema Talk Track (za
        sledenje, komunikacijo in upravljanje vozil) s strani Pošte Slovenije. Na prvem
        razpisu za ta sistem so sodelovala tri podjetja, vendar je bil razpis
        razveljavljen. Na ponovljenem razpisu se je pojavila samo Golobičeva Ultra in
        bila seveda izbrana kot edini ponudnik. Ostala dva se nista niti prijavila, saj
        se je vnaprej vedelo, da nimata možnosti. Direktor družbe ITS Intertrade
        Sistemi, ki je sodelovala na prvem razpisu, je dejal, da so ocenili, da se jim
        zaradi spremenjenih pogojev in časa razpisa ne splača prijaviti. Direktor
        Rapala, ki je prav tako sodeloval na prvem razpisu, pa je bil še bolj jasen.
        Dejal je: »Glede na razmere smo presodili, da s tržnim pristopom ne bomo imeli
        realnih možnosti za uspeh.« (finance-on.net 6.4.04) Pošta opremlja svoja
        vozila z od Ultre najetimi napravami za sledenje za dobo treh let in za to bo
        državno podjetje plačalo preko 300 milijonov tolarjev najemnine. Koliko bo
        takšna tehnološka posodobitev, preko katere bodo na stare avtomobile znamke
        Clio in Renault 5, vredne nekaj sto tisoč tolarjev, namestili napravo za
        sledenje poštarjem, ki raznašajo pošto ter zanje v treh letih plačali vsoto,
        ki predstavlja velik del vrednosti avtomobilov, dejansko racionalizirala
        poslovanje slovenske pošte, pa ostaja veliko vprašanje. Še posebej potem, ko
        je Ultra samo nekaj mesecev kasneje nekaterim drugim podjetjem ponudila isto
        storitev bistveno ceneje kot Pošti Slovenija. Povsem nelogično je
        zatrjevanje, kako je Ultra d.o.o. uspešno podjetje visoke tehnologije, ki na
        svetovnem trgu konkurira najprodornejšim podjetjem v svoji dejavnosti in pri
        tem dosega nadpovprečne poslovne rezultate, če vemo, da je to isto podjetje iz
        sredstev ministrstva za šolstvo pridobilo nepovratna sredstva. V svetu je
        običajno, da uspešna podjetja s svojimi donacijami pomagajo šolam, v
        Sloveniji pa so ministri LDS dodeljevali denar iz šolskega proračuna
        privatnemu podjetju v lasti članov in simpatizerjev svoje stranke. Logika pove,
        da ali Ultra ni tako uspešna, kot se prikazuje, ali pa se ne glede na potrebe
        denar nebrzdano krade celo šolarjem in se ga prerazporeja tistim, ki se tako
        ali tako že kopljejo v njem. Sicer pa ni bilo mogoče dobiti podatkov o kakih
        pomembnejših patentih ali tehnoloških inovacijah, ki bi jih razvili v Ultri,
        poleg tega pa ima direktor Ultre Miloš Urbanija, ki se verjetno ravno zaradi
        tega praktično ne pojavlja v javnosti, za vodenje visokotehnološkega podjetja
        več kot pomanjkljivo izobrazbo. Ultra je v času, ko je bil njen mentor eden
        vodilnih politikov vladajoče LDS in glavni kadrovnik vladajoče koalicije,
        poslovno sodelovala s številnimi večinsko državnimi ali javnimi podjetji in
        državnimi institucijami. V svoji ponudbi za zastopanje navaja vrsto podjetij,
        (med njimi: Davčno upravo RS, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro
        Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Energetika Ljubljana, Javno
        podjetje Ljubljanski potniški promet, Koroška banka (NLB), Ministrstvo za
        obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje, prostor in
        energijo, Agencija RS za okolje, Pozavarovalnica Sava, Slovenske železnice,
        Snaga Ljubljana, Snaga Maribor, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in
        seveda svoje krstne botre: Telekom in Mobitel), ki so izvzeta iz zastopniških
        ponudb. Z nekaterimi od naštetih podjetij in institucij namreč Ultra že
        posluje, v drugih pa so na vodilnih mestih tudi pretežno člani LDS ali pa je
        vladajoča koalicija v uprave in nadzorne svete teh podjetij nastavila svoje
        ljudi, zato za sklepanje poslov z njimi Ultra seveda ne potrebuje
        posrednikov. Cena naročniških paketov za eno vozilo za mesec najema brez
        davka po ceniku na dan 11.4.2003 je znašal od 19.400 do 30.100 tolarjev,
        odvisno od konfiguracije. Po oceni strokovnjakov cena za nekajkrat presega
        dejanske stroške nabave, vzdrževanja in obratovanja sistema. Cena kompleta (v
        primeru nakupa, ne najema) za sledenje avtomobila namreč na trgu ne presega
        150.000 tolarjev. Mobitel je že leta 1998 opremil svoje bazne postaje
        mobilne telefonije z 276 nadzornimi napravami in zanje plačal Ultri d.o.o. kar
        140.000.000 tolarjev, čeprav že laični pogled na vsebino pogodbe pove, da je
        bila cena daleč pretirana in posel namerno sklenjen v očitno škodo državnega
        podjetja. Podobna pogodba za nadzor baznih postaj je bila sklenjena tudi
        naslednje leto in sicer za 139.000.000 tolarjev. Pri tej pogodbi je najbolj
        zanimivo to, da je Ultra samo za izvedbo tehnične dokumentacije zaračunala kar
        52.000.000 tolarjev. Obstaja utemeljen sum, da se denar državnih podjetij
        Telekom in Mobitel preliva v različne predvolilne in propagandnopolitične
        namene politikov LDS in ZLSD tudi preko privatnih podjetij Svema, BB 22,
        Agencija 41, Avtofon Šentjernej, Skynet in Radiosistemi d.o.o. Radomlje ter
        preko poslovanja Mobitela s svojimi zaposlenimi in bivšimi zaposlenimi, o
        čemer je obširno pisal dnevnik Finance 9.2.2004.

        1. tocno temu je bila posvecena parlamentarna preiskava podjetja ultra! in kaj so ugotovili.. nic.. torej, tudi to ne bo slo.. lahko pa kopiras do nezavesti ta tekst, ki je bil nestetokrat ze kopiran..

        2. Če želiš da se kaj ne razišče, ustanovi parlamentarno komisijo.

  3. http://www.finance.si/248998/Golobi%C4%8D-te%C5%BEak-skoraj-pet-milijonov-evrov

    In Zares (Biščakovo podjetje) zdaj na veliko prodaja svoje znanje zares poštene politike Pozitivni Sloveniji:

    http://www.rtvslo.si/slovenija/komu-gre-svetovalni-denar-poslanskih-skupin/315098

    Najbrž pa ni treba biti preveč presenečen, da sta bila tako bivši predsednik zaresa kot tudi glavni svetovalec Pozitivne Slovenije, Biščak, navzoča na predstavitvi knjige bivšega OZNovca in glavnega Kučanovega svetovalca, Zdenka Rotarja.

    1. Nobeno Biščakovo podjetje ne svetuje PS.

      In ne, ni bil slučaj, da sem bil na predstavitvi knjige Zdenka Roterja. Pač cenim ljudi, ki znajo napisati kaj več kot smešne komentarčke h kakemu blogu in še to pod psevdonimom.

      1. Res ne gre za Biščakovo podjetje, pač pa podjetje, ki ga vodi g, Biščak.

        V kolikor pa članek, ki je še vedno objavljen na strani rtvslo.si laže, pričakujem da boste uveljavljali pravico do pepravka, dotlej pa nimam razloga, da zapisanemu ne bi verjel.

        “Daleč največ denarja, slabih 150.000 evrov, so letos za svetovalne pogodbe porabili poslanci Pozitivne Slovenije. Največ tega denarja je prejelo podjetje Korpus, podjetje, ki je sicer sodelovalo že v volilni kampanji Pozitivne Slovenije. Ustanovil ga je Stojan Pelko, ki je tudi kandidiral na listi stranke, danes pa ga vodi član Zaresa Bogdan Biščak. In zanimivo je, da je to podjetje lani več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarilo prav na račun svetovanja Pozitivni Sloveniji.”

      1. Nisi razumel poante. Ni stvar v obsegu, pač pa v spreminjanju obsega poslovanja z državo, vsakič ko se oblast zamenja.

        In ni malih in velikih lumpov, niti ni naših in vaših lumpov. So le lumpi, za svoj žep in za žepe svoje klike.

  5. Senat KPK je ob odstopu jasno predstavil dimenzije “greznice”.

    Jasno je tudi povedal, da vlada in sedanje vladne in opozicijske stranke blokirajo ukrepe, ki bi privedli do čiščenja te greznice korupcije in klientelizma.

    In kaj bomo storili državljani?

    Čakali tako dolgo, da bo 50% hodilo po pakete brezplačne hrane?

    Koliko milijard se bo še moralo preseliti v oaze?

    Podprimo KPK, zahtevajmo od vlade jasno in nepreklicno, da se predlagani ukrepi KPKja nemudoma sprejmejo. Ne znamo več protestirati?

  7. Senat KPK je kot razloge za odstop predstavil predvsem razočaranje na nespremenjenim stanjem pri odpravljanju sistemske korupcije pri TEŠ6, luknjo v bančnem sistemu, korupcijo v zdravstvu ter premoženjsko stanje funkcionarjev.

    “Ne moremo pristajati, da v strankah in na županskih mestih ali iz ozadja na politiko in gospodarstvo ključno vplivajo ljudje, ki so v mnogih postopkih in obremenjeni z razkritimi korupcijskimi tveganji, sumi davčnih utaj, pranja denarja,” je poudaril in opozoril tudi na instrumentalizacijo določenih medijev s strani politike in interesnih skupin.

    Odstop KPK: V parlamentu vlada tiha aliansa

    Predlogi za soocenje s sistemsko korupcijo

    http://www.pravapeticija.com/peticija_v_podporo_kpk

Komentarji so zaprti.